Diplomatska dejavnost Svetega sedeža za mesec januar

VATIKAN (petek, 28. december 2007, RV) - Pregled dogajanja pri Svetem sedežu v iztekajočem se letu začenjamo danes z mesecem januarjem.
Papež Benedikt XVI. je že ob priložnosti izmenjave božičnih voščil s člani rimske kurije 22. decembra poudaril, da živimo v zgodovinskem trenutku, v katerem obstaja nevarnost spopada med kulturami in religijami, zato miru na zemlji po njegovem ni mogoče najti brez sprave z Bogom, torej brez harmonije med nebom in zemljo. To perspektivo je papež razvil v sporočilu za svetovni dan miru, ki je na pobudo papeža Pavla VI. tokrat že 40.to leto zapored potekal prvega januarja 2007. Omenjeni jubilejni dan je potekal na temo: »Človeška oseba, središče miru«, glavno sporočilo pa je bilo to, da mir temelji na spoštovanju pravic vseh, najpomembnejši temelj za dialog med verniki različnih religij ter med verniki in nevernimi pa je spoštovanje naravnega zakona oz. univerzalnega božjega projekta, ki je zapisan v naravo človeškega bitja.
Sicer pa je mesec januar zaznamovala tudi kriza med Varšavo in Rimom, potem ko je izbruhnil primer nadškofa Wielgusa, ki ga je Benedikt XVI. v začetku decembra 2006 imenoval za novega varšavskega nadškofa, poljski tisk pa je tik pred njegovo umestitvijo objavil dokumente, iz katerih je bilo razvidno, da je sodeloval z nekdanjo totalitarno tajno policijo. Njegov odstop s tega mesta je bil po besedah tiskovnega predstavnika Svetega sedeža »primerna rešitev«, potem ko sta tako poljska kot vatikanska hierarhija zatajili pri eni najbolj občutljivih in odgovornih nalog: imenovanje novih cerkvenih voditeljev. Ob tem se je pojavil tudi problem selektivnega obravnavanja podatkov o sodelavcih komunističnega totalitarnega režima, ki ga je novi vodilni sloj poljske politike začel deloma izrabljati tudi v svojo politično korist.
Osmega januarja je v Vatikanu potekal tradicionalni novoletni sprejem članov diplomatskega zbora, akreditiranega pri Svetem sedežu. Papež je v svojem precej zaskrbljenem nagovoru diplomatom pozval, naj mednarodna skupnost ne pozabi Afrike ter njenih številnih lokalnih vojaških spopadov in napetosti. Pri tem je posebej omenil Darfur, Afriški rog ter začetek mirovnega procesa na področju Velikih jezer in na Slonokoščeni obali. Seveda pa ob tem ni pozabil na druge celine in dežele, kot so Latinska Amerika, s posebnim poudarkom na Kolumbiji in Kubi, ter na Azijo in Evropo. Med pozitivnimi znamenji pa je naštel dialog med kulturami in religijami, večjo mednarodno zavest glede trenutnih izzivov, boj proti korupciji in spodbujanje moralne integritete pri vodenju javnih zadev. Seveda pa ni mogel obiti vprašanja revščine, ki narekuje spremembo našega načina življenja in poziva k nujnemu odstranjevanju strukturalnih vzrokov pomanjkljivosti svetovne ekonomije in razvojnih modelov.