Kard. Sandri: Božič v Sveti deželi močno povabilo k spravi

RIM (četrtek, 27. december 2007, RV) – »Svetovna katoliška skupnost mora prizadevno gojiti domiselno krščansko ljubezen, da bo vedno odmevalo sporočilo Božiča, ki prihaja iz Svete dežele«, je danes v pogovoru za naš Radio dejal kard. Leonardo Sandri, prefekt Kongregacije za Vzhodne Cerkve. Posebej je naglasil, da obhajanje Jezusovega rojstva neizbežno vsakega človeka povede »v Deželo, ki si jo je Gospod izbral, kjer je vstopil v človeško zgodovino«. Ljudstva v Sveti deželi se ob vsakem Božiču posebej in nezadržno zavedajo, da so poklicana k spravi, ki gradi upanje, ki se mu človeštvo ne more odpovedati. Katoliška cerkev, je še dejal kard. Sandri, je podedovala posebno odgovornost za vse, ki danes bivajo v Sveti deželi, ker je od začetkov Odrešenja živela skupaj z veliko družino vseh kristjanov na sledeh, ki jih je v svojem zgodovinskem mimohodu zapustil Gospod.
Kardinal je nato dejal, da občuduje brate in sestre v veri, ki živijo v Sveti deželi, kjer na človeški in krščanski način nudijo čudovito pričevanje. Kongregacija za Vzhodne Cerkve je dolžna posebno pozorno skrbeti za te brate in sestre na koristen način tako, da podpira materialno in duhovno solidarnost do vseh prebivalcev v Izraelu in Palestini. Z njimi po katoličanih in drugih kristjanih v Sveti deželi deli njihova prizadevanja za mir, podpira vse pobude za bratstvo in dialog in spodbuja možna sodelovanja med vsemi prebivalci na celotnem srednjevzhodnem področju. Stanje kristjanov v Sveti deželi vsekakor ni vedro, je dejal kard. Sandri. To dokazuje nezadržen odliv prebivalstva na Zahod in v tolike druge dele sveta. Na kristjane posebej negativno vpliva tako imenovana »dvojna manjšina«, ker se čutijo manjšina do Izraela, ker so v večini Palestinci, skromna manjšina pa so tudi znotraj samih Palestincev, ki jih pogosto imajo za predstavnike osovraženega Zahoda. Kristjanom je nujno potrebno zagotoviti v konkretnih in vsakodnevnih družbenih odnosih in ne le v uradnih dokumentih osrednjo pravico vsake osebe, ki je verska svoboda. Ta je namreč pravica posameznika, na katero se mora sklicevati in s katero lahko brani pravice vseh. Za obrambo njihovih pravic si je treba prizadevati tudi takrat, ko so politika, diplomacija, kultura, gospodarstvo mogoče prisiljeni priznati svoj polom ali nemoč v obrambi pravic vseh. Stvarno moramo zatrditi, da je prihodnost Svete dežele neločljivo povezana z delovanjem verskih ustanov na ozmelju, in da bodo te ustanove z vezmi solidarnosti uspele vzpostaviti stike z vsem svetom.