Poslanica svetega očeta Mestu in Svetu

VATIKAN (Božič 2007, RV) – Opoldne je sveti oče Mestu Rimu in vsemu človeštvu naslovil svojo poslanico ob prazniku Gospodovega rojstva in podelil apostolski blagoslov. Vernikom po svetu je voščil božične praznike v 63-tih jezikih, tudi v slovenščini. Ta slovesen trenutek praznika Gospodovega rojstva je prenašalo 90 televizijskih postaj.
Sveti oče je svojo poslanico začel z besedami: “Napočil nam je sveti dan.” Dan velikega upanja: danes se je rodil Odrešenik človeštva! Ko se je rodil Jezus v betlehemski votlini, je “velika luč” zasijala na zemlji; veliko upanje je vstopilo v srce tistih, ki so ga pričakovali, poje bogoslužje na ta božični dan. Gotovo ni bila velika na način tega sveta, ker so jo sprva videli samo Marija, Jožef in nekaj pastirjev, potem še modri, stari Simeon, prerokinja Ana: pač tisti, ki jih je Bog vnaprej izbral. In vendar se je v skritosti in tihoti te svete noči prižgala za vsakega človeka sijajna luč, ki ne pozna zatona.
“Bog je luč,” pravi sv. Janez, “in v njem ni teme” (1 Jn 11,5). Božja stvariteljska beseda – Dabar po hebrejsko, Verbum latinsko, Logos grško – je Svetloba, izvir življenja. Vse je nastalo po Logosu in brez njega ni nastalo nič od tega, kar obstaja (prim. Jn 1,3). To je razlog, zakaj so vse ustvarjeni v svojem temelju dobre in nosijo v sebi odtis Boga, iskro njegove svetlobe. V Jezusu si je Bog privzel to, kar ni bil, in ostal to, kar je bil: “Vsemogočnost je vstopila v otroško telo in ni sestopila s krmila vesoljstva”. On, ki je stvarnik človeka, je postal človek, da bi na svet prinesel mir. Zato na božično noč pojejo angeli: “Slava Bogu na višavah / in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji” (Lk 2,14).
“Danes je na zemljo prišla sijajna luč.” Kristusova luč je nosilka miru. Še več, samo “velika” luč, ki je zasijala v Kristusu, lahko dá ljudem “pravi” mir: zato je vsak rod poklican, da jo sprejme, da sprejme Boga, ki je v Betlehemu postal eden od nas.
To je Božič! Zgodovinski dogodek in skrivnost ljubezni, ki že dva tisoč let kliče ljudi vseh časov in vseh krajev. To je sveti dan, ko zasije Kristusova “velika luč”. Seveda, če jo hočemo prepoznati, jo sprejeti, potrebujemo vero. Potrebujemo Marijino ponižnost, ki je verovala Gospodovi besedi in kot prva počastila, sklonjena nad jasli, sad svojega telesa; Jožefovo ponižnost, ponižnost tega pravičnega moža, ki je imel pogum vere in je raje ubogal Boga, kot da bi čuval svoj lastni ugled. Ponižnost pastirjev, ki so sprejeli oznanilo nebeškega glasnika in v votlini počastili in slavili Boga (prim. Lk 2,15-20). Mali, ubogi v duhu: to so glavni junaki Božiča včeraj in danes; protagonisti vseh trenutkov božje zgodovine, neutrudni graditelji njegovega kraljestva pravičnosti, ljubezni in miru.
V tihoti betlehemske noči se je Jezus rodil in so ga sprejele skrbne roke. In zdaj, na ta naš Božič, kdo je pripravljen, da mu odpre vrata srca? Kdo čuje v noči dvoma in negotovosti z budnim srcem v molitvi? Kdo pričakuje zarjo novega dne in ohranja prižgan plamenček vere? Kdo se pusti objeti njegovi presenetljivi ljubezni? Da! Vsem je namenjeno njegovo sporočilo miru; vsem prihaja ponudit samega sebe kot zanesljivo upanje odrešenja.
Luč Kristusa, ki razsvetljuje vsako človeško bitje, naj končno zasveti in bo tolažba vsem, ki so v temi bede, krivice, vojne; vsem, ki jim še vedno odrekajo upravičeno hrepenenje po bolj gotovem preživetju, zdravju, izobrazbi, stalni zaposlitvi, polnejši soudeležbi pri civilni in politični odgovornosti, zunaj slehernih pritiskov in na varnem pred okoliščinami, ki žalijo človeško dostojanstvo. Žrtve krvavih oboroženih sporov, terorizma in vsakovrstnega nasilja, ki preti in prinaša nepopisno trpljenje celim narodom, so najbolj ranljive skupine prebivalstva otroci, ženske, ostareli. Medtem pa etnične, verske in politične napetosti, nestabilnost, rivalstvo, nasprotovanja, krivice in diskriminacija, ki trgajo notranje tkivo mnogih dežel, grenijo mednarodne odnose. In na svetu vedno bolj narašča število beguncev in razseljenih tudi zaradi pogostih naravnih katastrof, ki so često posledica skrb zbujajočih okoljskih nesreč.
Na ta dan miru gre naša misel zlasti tja, kjer odmeva hrup orožja: v trpeče dežele Darfurja, Somalije in na sever Demokratične republike Kongo, na meje med Eritrejo in Etiopijo, na ves Bližnji Vzhod, zlasti v Irak, Libanon in Sveto Deželo, v Afganistan, Pakistan in na Šri Lanko, na balkansko pokrajino in tolikera druga krizna žarišča, žal pogosto pozabljena. Naj Dete Jezus prinese uteho tistim, ki so v preizkušnji in vlije odgovornim voditeljem modrost in pogum, da bodo iskali in našli človeške, pravične in trajne rešitve. Ta Božič naj bo resnično za vse dan veselja, upanja in miru!
Pridite vsi počastit Gospoda. Naj vstopi v naša srca, razsvetli in ogreje naše domove, naj prinese jasnine in upanja v naša mesta, naj da svetu mir. To je moje voščilo vam, ki postaja ponižna in zaupna molitev Detetu Jezusu, naj njegova luč prežene vsako temo iz vašega življenja in vas napolni z ljubeznijo in mirom, je zaključil papež svojo poslanico.