Homilija svetega očeta

VATIKAN (Božič 2007, RV) - Sveti oče Benedikt XVI. je praznik Gospodovega rojstva začel s slovesno polnočnico v baziliki sv. Petra. Veličastno evharistično bogoslužje se je začelo z branjem starodavne Kalende, ki naznanja zgodovinsko rojstvo Jezusa Kristusa. Nato je zadonela Slava Bogu na višavah, hvalnica, ki povečiluje Boga zaradi Odrešenikovega rojstva. Med petjem te najbolj slovesne himne je nekaj otrok ob slavnostnem zvonenju položilo šopke cvetja ob podobo Detega Jezusa, ki je bila postavljena pred glavnim oltarjem ali konfesijo. Po slavnostno prebranem evangeliju je sveti oče v daljšem nagovoru razlagal pomen Gospodovega rojstva.
Sveti oče je začel svojo homilijo s poročilom evangelista Luke o Jezusovem rojstvu: Za Marijo se je dopolnil čas poroda. Rodila je prvorojenca, ga povila v plenice in položila v jasli, ker zanju ni bilo prostora v prenočišču (prim. Lk 2,6ss). Te besede nas ponovno nagovorijo. Prišel je čas, ki ga je napovedal angel v Nazaretu. To je tudi čas, ki ga je Izrael pričakoval skozi stoletja, je pa to tudi trenutek, ki ga je v zmedenih obrisih pričakovalo vse človeštvo: vsi so pričakovali Boga, ki bi za nas skrbel, ki bi zapustil svojo skrivnostnost, ozdravil svet in ga prenovil. Toda ko je prišel ta trenutek, zanju, za Božjega Sina in njegovo Mater, ni bilo mesta v prenočišču. Človeštvo, Izrael in posamezniki so skrbeli le zase, da ni ostalo nič za drugega, bližnjega, reveža, za Boga. In bolj ko ljudje postajajo bogati, bolj vse napolnijo s samimi seboj. Zato apostol Janez utemeljeno zapiše: V svojo lastnino je prišla Beseda, a njeni je niso sprejeli (Jn 1,11). To velja za Betlehem, Izrael in za vse človeštvo.
Hvala Bogu, je nadaljeval papež, negativna novica ni edina in tudi ne zadnja, ki jo najdemo v Evangeliju. Evangelist Luka nam poroča, kako je Marija z ljubeznijo sprejela prvorojenca, Jožef ga je sprejel v zvestobi, pastirji so ga obiskali s čuječnostjo in z velikim veseljem, evangelist Matej pa poroča, da so Modri prišli od daleč, ga obdarovali, Janez pa pravi: Tistim pa, ki so ga sprejeli, je dal pravico, da so postali božji otroci (Jn 1,12). Obstajajo tudi taki, ki so ga sprejeli in tako v hlevu, daleč od palač, tiho začne nastajati nova hiša, novo mesto, nov svet. Praznik Gospodovega rojstva nam tako sporoča, da se Bog ne pusti zapreti ven, ne dovoli, da bi svet ostal zaprt v sebe samega, da bi ostal sekulariziran. Bog najde prostor in stopi v naš svet tudi skozi hlev. Pomeni pa tudi, da obstajajo ljudje, ki vidijo njegovo luč in jo prinašajo drugim tako, da oznanjajo Božjo besedo, obhajajo bogoslužje po katerem Odrešenikova luč pronikne v naše življenje. Najsi bomo pastirji ali modri, ta luč nas vabi, da se podamo na pot in gremo ven iz teme, iz zaprtosti naših želja in koristi, da bi se srečali z Gospodom in bi ga počastil.
Sveti oče je nato razlagal, kako so to stvarnost prikazovali jasličarji v poznem srednjem veku in na pragu novega, kako so o tej stvarnosti razmišljali sv. Gregor iz Nise, Anzelm iz Canterburya in sv. Avguštin. O tem pa v naši jutrišnji oddaji.