Sveti oče sprejel gospoda Nikolasa Sarkozya, predsednika Francije

VATIKAN (četrtek, 20. december 2007, RV) - V Vatikanu so dopoldne z vsemi častmi sprejeli francoskega predsednika Nikolasa Sarkozya in spremstvo. Popoldne se je predsednik Nikolas Sarkozy v Lateranski baziliki udeležil posebne slovesnosti, med katero mu je kardinal Camillo Ruini, papežev Vikar za Rimsko škofijo podelil naslov častnega kanonika-laika Lateranskega kapitlja. Oba slovesna dogodka je prvič neposredno prenašala Vatikanska televizija. Vrhunec je bil sprejem pri svetem očetu Benediktu XVI., s katerim se je predsednik Sarkozy dalj časa pogovarjal. Sledilo je srečanje s kardinalom Državnim tajnikom Njegove svetosti Bertonejem in nadškofom Dominiqueom Mambertijem, tajnikom za odnose z državami.
Po pogovorih je Tiskovni urad Svetega sedeža v izjavi za javnost zapisal, da sta si strani v prisrčnem pogovoru izmenjali poglede o vrsti vprašanj, ki zanimata obe strani, kot je stanje v Franciji, nadalje dobri odnosi med Katoliško cerkvijo in Republiko Francijo, kot tudi vlogo verstev, posebno še Katoliške cerkve v svetu. V pogovorih so posebno pozornost posvetili stanju med narodi, o prihodnosti Evrope, spopadom na Bližnjem Vzhodu, družbenim in političnim problemom v nekaterih afriških državah ter drami ujetnikov.
Ob koncu srečanja sta si sveti oče in francoski predsednik izmenjala božična in novoletna voščila in državniška darila.
Veliko zanimanja je vzbudilo imenovanje francoskega predsednika Sarkozya za laičnega člana Lateranskega kapitlja. Ta privilegij sega v obdobje vladanja kralja Pipina Mlajšega, ki je umrl leta 768 in za njim Karla Velikega, ki je leta 800 postal cesar Rimskega cesarstva z nalogo, da brani Katoliško cerkev. Francoski vladarji imajo od karolinške dobe dalje privilegij, da so laični člani Lateranskega kapitlja, ki mu predseduje Rimski škof. To pravico je vrsta francoskih kraljev in pozneje predsednikov uveljavljala. Dovolj je, da zaprosi za to častno mesto v Lateranskem kapitlju. Odnosi med Lateranskim kapitljem in francosko kraljevsko hišo so bili najboljši v času kralja Henrika IV., ki je vladal v letih 1567-1612. Leta 1609 je Lateranski kapitelj podelil francoskim kraljem naslov: »Prvi in edini častni kanonik Bazilike«. Isti kapitelj je tudi odločil, da se vsako leto 13. decembra, na rojstni dan kralja Henkrika IV., daruje slovesna sv. maša pro felici statu Nationis Galliae – za srečo galskega ljudstva. V zadnjih desetletjih so ta častni naslov dobili francoski predsedniki: De Gaulle, leta 1967, Giscard d'Estaing leta 1978, Jaques Chirac leta 1996 in danes predsednik Nicolas Sarkozy.