Avdienca svetega očeta

VATIKAN (sreda, 19. december 2007, RV) - Papež Benedikt XVI. je danes imel zadnjo splošno avdienco v tem letu. Med 44 avdiencami se je srečal s 624.000 romarji, verniki in obiskovalci Večnega mesta.
Svoj nagovor je sveti oče posvetil bližnji pripravi na praznik Gospodovega rojstva in nas vse povabil, naj v teh dneh pred božičnimi prazniki razmišljamo o bistvu adventa, si odgovorimo na vprašanje, ali resnično verujemo v Odrešenikovo rojstvo, in kako naj letos oblikujemo voščila ob prazniku Gospodovega učlovečenja.
Advent je po eni strani priprava na praznovanje največjega čudeža, da je namreč Edinorojeni Božji Sin po Mariji postal človek, po drugi strani pa je advent čas, ki nas uči, kako naj čuječe in v molitvi pričakujemo Odrešenikov drugi prihod, ko bo prišel sodit žive in mrtve. Mi verniki, je nadaljeval sveti oče, danes verjetno bolj kot Sodnika pričakujemo pravičnost in pravico sredi tolikih krivic v družinah, naseljih, mestih, državah in sploh na svetu. Pri tem smo v stalni nevarnosti, da je naše pričakovanje pravičnosti bolj abstraktno, odmišljeno. Krščansko pričakovanje pravičnosti je vedno praktično je dejal papež, v smislu , da pravico pričakujemo tako, da delamo pravično, vršimo pravico in smo pravični. Pričakovati pravičnost in bolj pravično družbo v krščanskem smislu pomeni predvsem to, da mi sami začnemo živeti, kot da nas Pravični sodnik stalno gleda, da delujemo, kakor bi delal večni Sodnik, da živimo v njegovi prisotnosti. Adventna čuječnost pomeni živeti pod Sodnikovim pogledom in pripravljati sebe in svet za pravičnost. Kadar tako delamo, odpiramo Božjemu Sinu prihod na svet in naše srce razpoložimo, da sprejme »Gospoda, ki prihaja«.
Ko obhajamo praznik Gospodovega rojstva, slavimo učlovečenje večnem Modrosti, verujemo, da je vzšlo Sonce pravice, da je naš Bog dejansko Bog-z-nami. Evangelist Janez pa nas spomni še na eno bistveno razsežnost božiča, da je Beseda meso postala, tista Božja Beseda-Logos, ki je vse ustvarila, ki je Stvarnik sam. Zato je toliko bolj pomembno, da vso to bogato vsebino praznika Gospodovega rojstva dejansko sprejemamo, vanjo verujemo, po njej živimo in tako tudi z dejanji krepko pričujemo o skrivnosti odrešenja, ki ga prinaša obhajanje praznika Gospodovega učlovečenja. V Betlehemu, je nadaljeval papež, se je pokazala Luč, ki razsvetljuje naše življenje. Razdeta nam je bila pot, ki vodi k polnosti naše človeškosti. Če namreč ne priznamo, da je Bog postal človek, kakšen pomen ima obhajati božič? Tako praznovanje postane prazno. Predvsem mi kristjani moramo ponovno potrditi in z veliko prepričljivostjo uveljaviti globoko prepričanje in občuteno resnico o Gospodovem rojstvu, da pred vsemi pričujemo, da se zavedamo, kakšno neizrekljivo bogastvo Bog ni naklonil le nam, ampak vsem ljudem. Od tod tudi izhaja dolžnost oznanjati veselo novico, evangelij, kot je to ponovno potrdila Doktrinalna nota o evangelizaciji.
Med prazniki Gospodovega rojstva prosimo Boga in si med seboj zaželimo, da bo nasilje premagala moč ljubezni, da nasprotovanja odstopijo mesto spravi, da se volja po podrejanju spremeni v željo po odpuščanju, pravičnosti in miru. Vsi člani družin, predvsem otroci, ostareli, slabotni pa naj čutijo toplino tega praznika, ki naj se raztegne na vse dni leta, je zaključil Sveti oče svoje današnje razmišljanje o prazniku Gospodovega rojstva.