Govor svetega očeta veleposlaniku iz Singapurja

VATIKAN (torek, 18. december 2007, RV) – Papež Benedikt XVI. je v četrtek sprejel sedem novih veleposlanikov pri Svetem sedežu, med njimi tudi singapurskega ambasadorja Barryja Deskerja. V pismu, ki mu ga je izročil, je zapisal, da demokracija ne pomeni zgolj sledenje določenim pravilom in zakonom, temveč je tudi sprejemanje dostojanstva vsakega človeka in njegovih pravic ter je torej bolj stvar vrednot. Sveti oče je izpostavil tudi razvitost Singapurja napram drugim jugovzhodnoazijskim državam in predlagal, naj si ta država prizadeva za gospodarski in socialni napredek njej sosednjih in bližnjih držav. Sredi mnogih predelov jugovzhodne Azije, ki so prizadeti zaradi revščine, kriminala in političnih nemirov, je Singapur kot uspešna demokratična država z dobro ureditvijo pomemben zgled, ki je lahko za manj razvite in uspešne države vir upanja in navdiha, je zapisal Benedikt XVI. in poudaril, da gospodarski uspehi potrebujejo trdno etično podlago, če želijo prinesti dolgotrajne koristi. V osrčje gospodarstva in podjetništva je potrebno postaviti človekove potrebe, je nadaljeval papež, kajti človekova oseba je vir, središče in namen vsakršnega gospodarskega in družbenega življenja. Podobno tudi pristna demokracija ni le izzid opazovanja niza pravil in zakonov, je zapisal sveti oče, temveč sad sprejemanja vrednot, ki navdihujejo demokratične procese, to je dostojanstvo človekove osebe, spoštovanje človekovih pravic in teženje k skupnemu dobremu.
Papež Benedikt XVI. je posebej izpostavil pravice družine in pristojne v Singapurju pozval, naj jih zaščitijo, saj te edinstveno in nenadomestljivo prispevajo k dobremu za vso družbo. Sveti oče je poudaril tudi, da katoliška manjšina v tej državi pomembno pričuje za pomen zakonske zveze in družinskega življenja. V zavzemanju za človekove pravice pa si Cerkev posebej prizadeva za zaščito pravice do življenja in verske svobode. Pravica do življenja človeku pripada od spočetja do naravne smrti ter je prva med vsemi pravicami in pogoj za vse ostale, je poudaril sveti oče, o pravici do veroizpovedi in verske svobode pa je zapisal, da je priznavanje in spoštovanje teh dveh pravic ena najresnejših dolžnosti vsake skupnosti, ki si resnično želi zagotoviti dobro za vsakega posameznika in vso družbo. Na koncu govora Benedikt XVI. ponovno spomni na nauk Cerkve, ki pravi, da se vere nikoli ne sme izrabljati za politične cilje ali opravičevanje nasilja. Mednarodni terorizem je namreč nova grožnja miru na svetu, ki poziva k prenovitvi obveze Združenih držav Amerike in izvršitvi mednarodnega humanitarnega prava. Katoliška cerkev je na strani teh, ki si prizadevajo omiliti trpljenje, ki ga povzročajo oboroženi spopadi, in na strani onih, ki spodbujajo sobivanje narodov v miru, je še zapisal sveti oče Benedikt XVI.