Slovenski škofje bodo januarja na uradnem obisku Ad limina Apostolorum

LJUBLJANA (nedelja, 16. december 2007, RV) - Slovenski škofje se bodo med 21. in 26. januarjem 2008 mudili v Večnem mestu na obisku Ad limina Apostolorum, so sporočili s Tiskovnega urada Slovenske škofovske konference. Krajevni škofje so namreč po Zakoniku cerkvenega prava vsakih pet let dolžni papežu dati poročilo o stanju škofije, ki jim je zaupana. Škofje v istem letu praviloma tudi osebno obiščejo mesto Rim in počastijo grobova apostolov Petra in Pavla ter se predstavijo Rimskemu škofu. Obisk ad limina ima duhovni in ne administrativni značaj, škofje pa ga opravijo v korist škofij in celotne Cerkve, je rečeno v sporočilu za javnost Tiskovnega urada Slovenske škofovske konference. Z obiskom se med Svetim očetom in škofi krepijo ljubezen, edinost in vzajemnost v veri in poslanstvu. Slovenski škofje vabijo duhovnike, redovnike, redovnice in vernike k povezanosti s škofi v molitvi in dobri misli.
Slovenski škofje, ki so bili na zadnjem obisku Ad limina med 23. in 28. aprilom 2001. Tudi prihodnje leto bodo poleg romanja in bogoslužja na grobovih sv. Petra in Pavla ter srečanja s Svetim očetom obiskali tudi kongregacije in urade Svetega sedeža: Kongregacijo za duhovnike, za zadeve svetnikov, za škofe, za nauk vere, za bogoslužje in za katoliško vzgojo, Kongregacijo družb posvečenega življenja in družb apostolskega življenja ter Papeški svet za družino in Papeški svet za sredstva družbenega obveščanja. Ob zaključku obiska ad limina bo kardinal Franc Rode 26. januarja v baziliki sv. Petra ob somaševanju škofov daroval zahvalno sv. mašo. K tej maši so povabljeni slovenski duhovniki, redovniki, redovnice in verniki, so še sporočili s tiskovnega urada slovenskih škofov.
Sedanjo disciplino obiska Ad limina po naročilu papeža Pija X. opredeljuje dekret Kongregacije za škofe iz leta 1909. Vsak škof se je vsako 5. leto dolžan osebno zglasiti pri papežu, od leta 1911 pa velja posebni red obiskov. Na primer prvo leto papeža obiščejo škofje iz Italije, Korzike, Sardinije, Sicilije in Malte; drugo leto škofje iz Španije, Portugalske, Francije, Belgije, Nizozemske, Anglije, Škotske in Irske; tretje leto škofje nekdanjega avstro-ogrskega in nemškega cesarstva ter preostale Evrope; četrto leto ameriški škofje ter peto leto škofje iz Afrike, Azije, Avstralije in sosednjih otočij. Škofje papežu podajo natančna poročila v skladu s predhodno poslanim vprašalnikom, vselej pa poromajo tudi h grobovoma prvakov apostolov. Ordinariji z rezidenco zunaj Evrope morajo v času tega 5 oz. 10-letnega obdobja Večno mesto obiskati še enkrat, bodisi osebno ali preko namestnika.