I. Mednarodni kongres v Rimu o pastoralni oskrbi brezdomcev

RIM (nedelja, 9. december 2007, RV) – Papeški svet za preseljence in turiste je v Rimu priredil 1. mednarodni kongres o pastoralni oskrbi brezdomcev. Udeležilo se ga je okrog 50 škofov, duhovnikov, redovnikov in redovnic, članov apostolata in prostovoljcev, ki so razpravljali na temo V Kristusu in s Cerkvijo v službi tistih, ki so brez stalnega bivališča, beseda pa je tekla tudi o tistih, ki živijo v neustreznih in nehigienskih razmerah. To je bilo tretje srečanje v nizu mednarodnih kongresov o brezdomcih. Prvo je bilo leta 2004, drugo pa leta 2005. Prvič so udeleženci govorili o pastoralni oskrbi otrok na cesti, tema drugega kongresa pa je bila pastoralna oskrba prostitutk. Predsednik Papeškega sveta za preseljence in turiste kardinal Renato Martino je v svojem govoru pozval k spoštovanju dostojanstva človekove osebe ter k prejemanju in razdajanju Božje ljubezni v katehezi. V središči prizadevanja za pastoralno oskrbo brezdomcev bi po njegovem prepričanju morala biti ljubezen, ki na podlagi osebnega srečanja s Kristusom in vztrajne molitve daje moč. Kardinal Martino je še dodal, da brezdomstvo ni nekaj novega, kajti pojavilo se je že z izgonom Adama in Eve iz raja. Tajnik Papeškega sveta za preseljence in turiste nadškof Agostino Marchetto pa je predstavil nekaj statističnih podatkov o brezdomstvu. Dejal je, da je število brezdomcev v zahodni Evropi po drugi svetovni vojni doseglo najvišjo stopnjo, saj je naraslo na 3 milijone, medtem ko je v ZDA približno 3, 5 milijona brezdomcev, od tega 1,4 milijona mladoletnikov. Število brezdomcev narašča tudi v Indiji, kjer jih je leta 1981 bilo 2,5 milijona, deset let pozneje pa milijon več, je dejal nadškof in dodal, da največjo porast brezdomcev beležijo Afrika, Latinska Amerika in Azija, kjer naj bi okrog 30% ljudi živelo v nezakonitih naselbinah, brez infrastrukture in brez vode, plina ali elektrike ter v prenatrpanih uničenih krajih. Nadškof Marchetto je nato navedel nekaj smernic za pastoralno oskrbo brezdomcev in poudaril, da se brezdomstva ne sme omejevati zgolj na odsotnost bivališča, kajti ta problematika vključuje tudi sesutje človekove sveta, nevarnost, medosebne odnose in človekovo dostojansto. Pri brezdomcih gre za izgubo sposobnosti živeti resnično človeško življenje, je dejal nadškof. Poudaril je, da se zato morajo tisti, ki jim želijo pomagati, vedeti, da ni dovolj zadovoljiti njihovih temeljnih potreb za preživetje, kajti vsak brezdomec ima globoko v sebi večje potrebe – da bi ga ljudje sprejemali in obravnavali kot osebo z dostojanstvom. Tajnik Papeškega sveta za preseljence in turiste je udeležence kongresa pozval k velikodušnemu in osebnemu spremljanju brezdomcev na njihovi nelahki poti v običajno življenje in pri ponovnem vključevanju v družbo. Povabil jih je, naj v njih vidijo Kristusovo obličje, ki svojo senco projicira na svet, Cerkev in družbo. V brezdomcih se kaže Kristus in nas poziva k ljubezni in milosti, ki sta pristni znamenji nejgovega življenja, je še dodal nadškof Agostino Marchetto.