Sveti oče položil venec cvetja pred Marijin kip na Španskem trgu

RIM (sobota, 8. december 2007, RV) - Sveti oče je popoldne ob 16. uri položil venec cvetja pred kip Brezmadežne na Španskem trgu, kot njegovi predniki. Tako je skupaj z Rimljani in verniki, ki so v Rimu na romanju, počastil Brezmadežno s sinovsko ljubeznijo. Današnje dejanje, je dejal sveti oče, je dejanje vere in predanosti, s katerim krščanska skupnost vsako leto obnovi svojo zvestobo Njej, ki nam v vseh življenjskih okoliščinah zagotavlja svojo materinsko pomoč in varstvo.
To versko dejanje pa je hkrati priložnost, da se Rimljani in romarji ter turisti, kljub različnim kulturam pred Marijo, našo Materjo, zberemo kot ena družina. Toda Marija je posebna Mati, ker je bila izbrana, da bo Mati Božjega Sina. Marija, Brezmadeža spočeta, je prehodila svojo zemeljsko romanje v neomajni veri, nezlomljivem upanju in v ponižni ter neskončni ljubezni, po poteh svojega Sina Jezusa. S svojo materinsko zavzetostjo je stala ob strani od rojstva do njegove smrti na križu. Okušala pa je tudi veselje vstajenja ob zori tretjega dne, ko je Križani zapustil grob in za vedno ter dokončno premagal greh in smrt.
Marija, v čigar deviškem telesu je Bog postal človek, je torej naša Mati! S križa jo je Jezus izročil Janezu in apostolom za Mater. To je skrivnost njegovega usmiljenja in ljubezni, dar, ki bogati Cerkev z rodovitnim duhovnim materinstvom. Danes prosimo Marijo, naj nam pomaga, da bi razumeli njeno materinsko sporočilo in nauk. Ona namreč sredi največje preizkušnje ni obupala, ko sta trpljenje in smrt trkala na njena vrata. Ali tudi nas ne spodbuja, da si kot ona sredi trpljenja prizadevamo graditi boljši svet, ki bo bolj pravičen, solidaren in miroljuben?
Cerkev danes ponovno kaže na Marijo kot znamenje trdnega upanja in dokončne zmage dobrega nad zlom. Ona, ki jo kličemo »milosti polna«, nas spominja, da smo si vsi bratje in da je Bog naš Stvarnik in naš Oče. Brez Njega, in še slabše zoper Njega, ljudje ne bomo nikoli mogli najti poti, ki vodi k ljubezni, nikoli ne bomo mogli premagati moči sovraštva, nikoli ne bomo zgradili trdnega miru.
Zato jo, navdihnjeni s sinovskim zaupanjem, prosimo: Nauči nas, Marija, verovati, upati in ljubiti s Teboj; pokaži nam pot, ki vodi k miru, pot v Jezusovo kraljestvo. Ti, Zvezda upanja, ki nas vneto pričakuješ v luči nebeške Domovine, ki ne zaide, sveti nad nami in nas vodi v vsakodnevnih dogajanjih, zdaj in ob uri naše smrti! Amen.