L'Osservatore Romano o dveh škofovskih posvečenjih na Kitajskem

VATIKAN (četrtek, 6. december 2007, RV) – Vatikanski dnevnik L'Osservatore Romano je danes objavil novico, da je bil 30. novembra duhovnik Frančišek Lu Shouwang posvečen za škofa v mestu Yichang, v provinci Hubei. 4. decembra je prejel škofovsko posvečenje Joseph Gan Junqiu in postal nadškof v mestu Guangzhou, v provinci Guangdong. Oba nova škofa je potrdil papež Benedikt XVI. Škofovsko posvečenje v Yichangu je bilo v tamkajšnji katedrali sv. Jožefa ob udeležbi mnogih vernikov. Nadškof Joseph Gan Junqiu je pred veliko množico vernikov prejel polnost apostolske službe v katedrali v Guangdongu, imenovanih tudi »Hiša iz skale«, ki je ena največjih gotskih cerkva na Kitajskem. Zgrajena je bila pred 120 leti in je bila nedavno obnovljena. V obeh primerih, piše vatikanski dnevnik L'Osservatore Romano, so verniki z velikim veseljem sprejeli svoja pastirja, ki ju je potrdil sveti oče, da bosta vodila krajevni Cerkvi v edinosti s Svetim sedežem in vesoljno Cerkvijo v zvestobi Kristusu ter oznanjala evangelij v zelo zahtevnih okoliščinah.
Švicarska agencija Apic je sinoči sporočila, da se je v Pekingu konec novembra mudila delegacija Svetega sedeža, ki jo je vodil mons. Pietro Parolin, podtajnik za odnose z državami. Ključni vsebini pogovorov s kitajsko vlado naj bi bili Dalai Lama in imenovanja »patriotičnih« škofov. Vatikanska delegacija naj bi kitajski vladi zagotovila, da Sveti oče ne bo sprejel Dalai Lame, ki je te dni na potovanju po Italiji. O teh pogovorih je poročal dnevnik v Hong Kongu: Hong Kong South China Morning Post. Isti kitajski dnevnik tudi poroča, da je kitajska vlada odložila navedni škofovski posvečenji, ker je hotela dobiti uradno zagotovilo, da Sveti oče ne bo sprejel Dalai Lame. Gede imenovanja škofov je stališče Svetega sedeža podal papež Benedikt XVI. v »Pismu vernikom na Kitajskem«, ki je izšlo 30. junija 2007, v katerem je rečeno, da »Sveti sedež želi biti čisto svoboden pri imenovanju škofov«. V Pismu Sveti oče izrazi željo, da »si želi doseči dogovor s kitajskimi oblastmi, da bi rešili nekatera vprašanja tako glede izbire kandidatov za škofe kot glede objave imenovanj škofov in kot pravnega priznanja civilnih oblasti, kolikor je to potrebno«.
Švicarska agencija Apic pa danes poroča, da je Dalai Lama ob prihodu v Milano izjavil, da bo v prihodnje njegova naslednica, oziroma voditeljica budizma lahko tudi ženska, ker »imajo v budizmu moški in ženske iste pravice«. Dalai Lama, duhovni voditelj tibetanskih budistov, dopušča možnost, da če bi se pokazalo, da bi bila ženska bolj primerna in koristna za budizem, se Buda lahko ponovno utelesi v tej obliki«, torej kot ženska. Pred tem je Dalai Lama na medverskem srečanju v Amritsaru v Indiji, prisotne presenetil z namigom, da njegov naslednik ne bo nujno Tibetanec iz Tibeta. V primeru do bo umrl v izgnanstvu, izven Tibeta, je po sedanjih pravilih čisto možno, da se Lama ne bo reinkarniral v Tibetancu iz Tibeta, ampak v kom drugem izven Tibeta. Danes 72-letni Dalai Lama je prejel Nobelovo nagrado za mir leta 1989. Njegovo domovino Tibet so maoistične kitajske čete zavzele leta 1949, Ljudska Republika Kitajska pa je Tibet enostransko priključila Kitajski leta 1951. Od takrat je Dalai Lama v izgnanstvu in si prizadeva za samostojnost Tibeta.