Zadnji Nikodemov večer v Ljubljani: Izzivi medverskega dialoga v sodobnem svetu 

LJUBLJANA (petek, 30 november 2007, RV) - 41. Nikodemovi večeri so se sklenili sinoči na Teološki fakulteti v Ljubljani, ko je predaval mufti Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji Nedžad Grabus. Njegovo predavanje je imelo naslov: Izzivi medverskega dialoga v sodobnem svetu. Verske skupnosti so pomemben dejavnik v promoviranju medverskega in medkulturnega dialoga in pri harmonizaciji odnosa v družbi, je poudaril Grabus, ki je predavanje začel z opredelitvijo islama, nato pa orisal prve stike muslimanov in kristjanov na Kalifovem dvorcu v Damasku ter začetke teoloških in filozofskih razprav. Muslimani in kristjani skupaj predstavljajo skoraj polovico svetovne populacije, zgodovina pa pričuje tako o obdobjih razumevanja in dialoga kot tudi o dolgih obdobjih nerazumevanja in spopadov, še posebej v času naglega širjenja islama v 8. in 9. stoletju in nato v obdobju križarskih vojn, pa Osmanskega osvajanja velikega dela evropske celine, obdobja kolonializma in danes globalizacije. Grabus je opozoril, da tudi najnovejša dogajanja budijo strahove in zaskrbljenost tako pri kristjanih kot pri muslimanih. Predavatelj je navedel genocid v Srebrenici leta 1995 in teroristične napade na New York leta 2001. Taki primeri instrumentalizacije in zlorabe tako islama kot krščanstva, je dejal mufti, bremenijo medsebojno raziskovanje in proučevanje, pa tudi medsebojno sodelovanje. Grabus je nadaljeval, da teološki dialog lahko poteka med akademiki, med institucijami ter predstavniki ene in druge vere, v preteklih desetletjih pa se tak dialog odvija tudi na mednarodni ravni. Muslimani pri tem čutijo pomanjkanje usposobljenih ljudi, ki bi bili sposobni na primeren način izraziti moderne islamske poglede na določena vprašanja. Predavatelj je pojasnil, da zato prihaja do konfliktnih situacij predvsem na Zahodu, najbolj očitno pa je to na področju razlage univerzalnih islamskih načel in pri lokalno, nacionalno in etnično obarvanih razumevanjih islama. Druga težava, ki jo je navedel mufti, je odsotnost jasne definicije vloge imama in hierarhiziranega verskega vodstva. Precej drugače je v okoljih, kjer so muslimani manjšinske skupnosti, je dejal Grabus, kjer so se kot vodje vsilili tisti, ki dobro poznajo jezik in navade okolja, v katerem živijo, čeprav so po izobrazbi ekonomisti, pravniki ali inženirji. Tako ulema nima pravega vpliva, še posebej ne tam, kjer so muslimani razdeljeni po etični in nacionalni pripadnosti. Po Grabusovem prepričanju je prav na tem področju nujno medsebojno zaupanje in izgradnja zaupanja med različnimi skupnostmi. Predavatelj je bil kritičen tudi do poročanja medijev o muslimanih.Dejal je, da si ljudje v današnjem času postavljajo vprašanja na podlagi vsiljenih medijskih obrazcev, kar pomeni, da jih o islamu zanimajo predvsem vprašanja ekstremizma, nasilja in terorizma, medtem pa se vprašanja miru, spoštovanja in razumevanja zastavljajo redko. Muslimani se pogosto nelagodno počutijo, toda na takšna vprašanja morajo odgovarjati. Morajo se naučiti razlikovati med svetim besedilom in »uporabo« ali »zlorabo« svetega besedila v vsakdanji komunikaciji in dogajanjih v svetu, je naglasil mufti Grabus.
V drugem delu večera je mufti odgovarjal na številna vprašanja, ki so razkrivala čisto navadne probleme dialoga, pa tudi segala na področje razlage nekaterih pojmov, ki jih prinaša nepoznavanje ene ali druge veroizpovedi. Pojavljala so se tudi vprašanja v zvezi z urejanjem odnosa med državo in muslimansko skupnostjo, izgradnjo džamije, pa o številu muslimanov v Sloveniji ter številu teh, ki se udeležujejo verskih obredov. Med poslušalci so bili tudi direktor Urada za verske skupnosti dr. Drago Čepar, paroh Srbske pravoslavne cerkve g. Peran Bošković, dr. Janez Juhant in dr. Drago Ocvirk, pa tudi tajnik Islamske skupnosti Nevzet Porić, imama Sifet Siljić in Sead Karišik in drugi.