Dialog v Cerkvi, tematika sinočnjega Nikodemovega večera

LJUBLJANA (četrtek, 29. november 2007, RV) – Včerajšnji Nikodemov večer v Ljubljani je minil v znamenju dialoga v Cerkvi. O tem je govoril p. mag. Branko Cestnik. Najprej je predstavil teoretični zgodovinski pogled na dialog v Cerkvi, nato pa opisal dialog v Cerkvi na Slovenskem. P. Cestnik je poudaril, da je dialog v Cerkvi bistvena lastnost in da je Cerkev kot dialoško ustanovo na samem začetku ustanovil Jezus kot skupnost bratov in sester. Jeruzalemski zbor, ki je opisan v Apostolskih delih, kaže, da so bile prvine dialoga, pa tudi kritike, prisotne že v prvi krščanski skupnosti. Tudi drugi vatikanski koncil, ki ga je sklical papež Janez XXIII., je poudaril pomen dialoga v Cerkvi. Pozitiven vpliv na dialog je imela opredelitev ljudstva kot božjega ljudstva in vloga Svetega Duha, ki to božje ljudstvo obdarja s karizmami, je pojasnil p. Cestnik. Nato se je vprašal, ali je Cerkev demokratična in ugotovil, da Cerkev ne more biti demokratična, saj je več kot samo demokracija. Cerkev ni le stil vodenja občestva, je tudi liturgija in diakonija ter razvija višje oblike občestvenosti kot demokracija, saj je občestvo živih in mrtvih. Ko pa Cerkev postaja manj kot demokracija, pa propada, je poudaril predavatelj. P. Cestnik je v drugem delu predavanja predstavil razmere v Cerkvi na Slovenskem in opozoril predvsem na pomanjkanje notranje kritike v Cerkvi in smisla za konkretizacijo dialoga, izpostavil pa je tudi vlogo laikov v teh procesih. Vzrok za zaustavitev dialoga je p. Cestnik med drugim pripisal tudi komunizmu, kjer gre po njegovih besedah iskati tudi pomanjkanje notranje kritike razmer v Cerkvi na Slovenskem. Smo v boju s slovensko laično družbo in dokler se bomo tako počutili, ne bomo razvili sinodalnosti, je dejal predavatelj, ki kritizira nezmožnost dialoga o napakah in težavah iz oči v oči. Kjer pa ni notranje kritike, da bi razčistili probleme, je dodal, se kritika seli iz Cerkve in tako dobiva zunaj večjo moč. Mag. Cestnik je povedal, da je potrebna tudi zunanja kritika, zlasti znanstvena, vendar je pri tej potrebno paziti, da se Cerkev na račun milosti ne skrči le na zgodovinsko danost, previdnost pa je potrebna tudi pri tistih kritikah, ki so izrečene škodoželjno in v žaru kulturnega boja, ker te nimajo teže. V nadaljevanju predavanja je p. Cestnik nanizal nekaj tabujev v Cerkvi, na primer stanje med duhovniki, kakšen je odstotek alkoholizma, kako je s celibatom in podobno. Dejal je, da vse te teme vplivajo na pastoralo. Enako je tudi z denarjem, ki igra veliko vlogo na strateško pomembni in obrobni ravni. Razčistiti bo potrebno, je dejal p. Cestnik, kaj dela denar tako blizu oltarja, zakaj so mašni nameni v Sloveniji med najvišjimi v Evropi, zakaj je potrebno maše, ki so največja dragocenost, plačevati. Predavatelj je prepričan, da je dokaz dialoga tudi transparentnost financ. Opozoril je, da se na eni stranu govori, da so prioriteta laiki, po drugi strani pa gre največji delež denarja v obnovo stavb. Mag. Cestnik je sklenil z mislijo, da je 42 let po koncilu dialog v Sloveniji na višji stopnji, čeprav je v njem zaznati trhlost. Razvoj dialoga v Cerkvi na Slovenskem pa je odvisen od vsakega posameznika, je še dejal pater Branko Cestnik.