2007-11-24 17:46:18

Duhovna misel s. Darije Krhin za praznik Kristusa Kralja vesoljstva


PRIDIGA (sobota, 24. november 2007, RV) - Dragi bratje, drage sestre! Po dobroti Boga, ki nas je ohranjal pri življenju, smo prispeli do konca cerkvenega, oziroma bogoslužnega leta, ki ga sklepamo z liturgičnim praznikom Kristusa, kralja vesoljstva. V tem bogoslužnem letu nas je v nedeljskih evangelijih nagovarjal predvsem evangelist Luka, glasnik Božjega usmiljenja. V evangeliju zadnje nedelje cerkvenega leta nas vabi, naj premislimo, kako nas Jezus nagovarja s svojega prestola, ki je njegov križ. S križa, s katerega je odpustil skesanemu razbojniku in mu obljubil vstop v svoje kraljestvo, razodeva veličino svojega kraljevanja. Jezus nam s križa daje razumeti, kakšen kralj je in kaj prinaša njegovo kraljevanje, ko nas odrešuje z darovanjem samega sebe. Kot tak nima nič skupnega z zemeljskimi kralji; njegova darujoče se podoba kralja nam je zato lahko blizu.
V mislih se to nedeljo radi podajmo na Kalvarijo, pod križ, pred Kristusov prestol. Njegova smrt ni bila tragedija, čeprav se je na prvi pogled zdelo, da je z njo vsega konec. Jezus je vstal od mrtvih. Vemo tudi, da je Pilat dal napis nad Jezusovo glavo: "To je judovski kralj." Ker vemo, kaj nam je njegova smrt prinesla, lahko ta ironični napis nadomestimo z izpovedjo vere in zatrdimo: "Jezus JE moj kralj". Obenem ga z zaupanjem prosimo: "Gospod, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo." V nekem smislu je bila ta naša molitev že uslišana, ker nas je Jezus že odrešil in tako rešil iz oblasti greha in smrti. Zdaj je pomembno, da ga kot kralja svojega srca priznavamo in mu dajemo mesto, ki mu gre. Iz Svetega pisma vemo, da je njegovo kraljestvo večno kraljestvo, kraljestvo resnice in življenja, svetosti in milosti, kraljestvo pravičnosti, ljubezni in miru. Kristus Gospod je naš kralj! Torej smo po milosti njegovi bratje in sestre, kraljevega rodu, obdarovani z dostojanstvom in vrednostjo, ki nam jo more dati samo Bog.
Prvi kristjani so radi ponavljali besede "Jezus je Gospod" in bili po njih prepoznavni. Z njimi tudi mi priznavajmo: Bog je moj stvarnik in po moji svobodni izbiri Gospod mojega življenja. Njegova kraljevska moč se razodeva v podarjanju življenja, v dajanju vedno novega upanja in v vračanju vseh k Očetu, ki so ga zapustili. Za svoje lahko vzamemo tudi besede apostola Pavla, ki v prvem berilu vabi, naj se "z veseljem zahvaljujemo Očetu, ki nas je usposobil za delež svetih v luči. On nas je namreč iztrgal iz oblasti teme in nas prestavil v kraljestvo svojega ljubljenega Sina" in nam s tem dal največji dokaz svoje ljubezni.
Če v tej luči gledamo na praznik Kristusa kralja, potrjujemo, da je "celotni namen nauka in poučevanja treba naravnavati na ljubezen, ki nikoli ne mine. Mogoče je namreč dobro razložiti to, kar je treba verovati, upati in delati; toda predvsem je vedno treba jasno predočevati ljubezen našega Gospoda, da bi mogel vsakdo razumeti, kako vsako v polnosti krščansko krepostno dejanje nima nobenega drugega izvira kakor ljubezen in nobenega drugega cilja kakor ljubezen" (Pastoralno načelo Rimskega katekizma).
To je torej sporočilo, ki ga prinaša praznik Kristusa Kralja: govori nam, da ta naš svet potrebuje Jezusa Kristusa. Videti pa ga more predvsem po ljubezni in skrbi, ki jo mi, njegovi učenci, izkazujemo drugim, zlasti potrebnim takšne ali drugačne pomoči. Praznik je zato za nas izziv, da živimo iz evangeljskih vrednot, da jasno povemo, kaj mislimo o Kristusu, ki daje našemu življenju smisel, predvsem pa, da smo vedno pripravljeni drugim dati razlog svojega upanja. Ljubezen dobiva konkreten izraz v dobroti; to je tisto seme, ki ga moremo in moramo vnašati v ta svet, da bo bolj Božji in zato tudi bolj človeški. Z besedami, zapisanimi na nekem letošnjem slovenskem koledarju, ponavljam: "Dajmo, / posejmo dobroto, / ljudje! // Iz vsakega zrna / jih bo ducat ven vzklilo! // Če hočemo, / da bo ta krut svet / spet lep, / le to ga bo, / vem, zagotovo rešilo! // Posejmo, / no, dajmo, / dobroto ljudje!" (prim. J. Medvešek).
Bog daj, da bi tudi te duhovne misli vsaj kdaj in vsaj komu pomagale do takšne setve.







All the contents on this site are copyrighted ©.