Nikodemovi večeri. Četrti večer Dialog v partnerskih odnosih 

LJUBLJANA (petek, 23. november 2007, RV) – Četrti Nikodemov večer sinoči na Teološki fakulteti v Ljubljani, je imel naslov Dialog v partnerskih odnosih. Predavala sta zakonca Meta in Rudi Tavčar, partnerska terapevta, ki sta poročena 27 let in sta starša štirih hčera. V zavodu Mirabi vodita delavnice za pare, posameznike in organizacije. Sinoči sta odgovarjala na vprašanja, kako rastejo odnosi in kako se gradijo ter kje je potreben dialog. Na začetku sta predstavila svojo zgodbo, ki ju je pripeljala do njunega sedanjega dela, nato pa sta razložila teorijo Imago terapije, to je terapije, s pomočjo katere je mogoče izboljšati odnos s partnerjem, zgraditi odnos z novim ali pa ostati samski. Zakonca Tavčar sta poudarila, da je odnos živo bitje, ki raste in se razvija kakor otrok. Odnos je živo bitje. Midva sva dva, najin odnos pa je eden. Neprestano ga hraniva s tem, kako se obnašava drug do drugega, sta pojasnila Tavčarjeva in dodala, da je zato pri odnosu prvo in najpomembnejše pravilo, da delamo tisto, kar je pomembno za naš odnos. Odnos je na prvem mestu, sta poudarila zakonca in udeležence povabila, naj ga hranijo s pozornostmi.
Predavatelja sta nato govoril tudi o koreninah odnosov, ki se začenjajo v otroštvu, nato pa predstavila različne stopnje in rast odnosov. Posebno pozornost sta posvetila zavestnemu partnerskemu dialogu, ki je posebej uporaben predvsem, ko med zakoncema pride do konflikta, njegovi učinki pa so varnost, razumevanje, sočutje, spoznavanje različnosti, spoznavanje samega sebe, celjenje otroških ran, osebnostna rast in rast odnosa. Zakonca Tavčar ta dialog vidita kot varen most iz ene dežele v drugo. Odnos je namreč obisk v deželi drugega, sta dejala zakonca, nato pa natančneje predstavila zavesten partnerski dialog, ki ima trdno strukturo. Najprej govori eden partner, drugi pa posluša in zrcali njegove besede, kar pomeni, da ponovi tisto, kar je slišal, ne da bi ga kritiziral, na koncu pa obnovi bistvo izpovedi svojega partnerja. Sledi izražanje razumevanja s strani poslušalca, ki kljub morebitnemu nestrinjanju s partnerjem prizna, da tisto, kar govori drugi, zanj ima nek smisel, pri tem pa je potrebno razumeti, kaj to zanj pomeni. Zadnja stopnja zavestnega partnerskega odnosa pa je empatija, ko se partner poskuša vživeti v tisto, kar čuti drugi partner. Zakonca Tavčar pravita, da s tem v paru pride do velike bližine, ki da moč za spremembo razmerja, učinki zavestnega partnerskega dialoga pa sežejo tudi do drugih odnosov.
Predavatelja trdno verjameta, da s svojim delom prispevata k miru na zemlji, saj sta prepričana, da miru ni mogoče doseči s politiko in vojnami, temveč se ta širi iz odnosa v odnos.

 MARIBOR - V mariborski škofijski avli pa so se letošnji Nikodemovi večeri sklenili z okroglo mizo o skrbi za okolje. Gostje srečanja z naslovom: Podnebne spremembe – si zatiskamo oči, so bili direktor urada za meteorologijo na Agenciji Republike Slovenije za okolje dr. Klemen Bergant, profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Jože Krašovec in klinični psiholog dr. Hubert Požarnik. Pogovor je vodila asistentka za kemijsko izobraževanje na pedagoški fakulteti v Mariboru dr. Nika Golob. Nesporni krivec klimatskih sprememb v zadnjih desetletij je človek, so se strinjali gostje, ki so vsak s svojega področja spregovorili o temi večera. Dr. Krašovec je klimatske spremembe predstavil z biblično – teološkega vidika, dr. Požarnik s psihološkega, naravovarstvenega in družbeno-sociološkega, dr. Bergant pa z meteorološkega vidika. Klimatske spremembe so danes interpretirane kot posledica prevelikega človekovega poseganja v naravo, zato so gostje odgovarjali na vprašanje, kakšna naj bo drža zahodnega človeka in kristjana do klimatskih sprememb, pri čemer so izhajali iz stališča, da ne gre toliko za operativne odgovore, pač pa za globinske, ki vodijo v spraševanje, do katere mere je človek kot del stvarstva zanj odgovoren, pa tudi če in koliko je za dosedanje uničevanje narave odgovorno krščanstvo. Udeleženci pa so lahko prisluhnili tudi duhovnemu vidiku te tematike, ki po besedah dr. Krašovca odstira tudi vprašanje človekovega odnosa s Stvarnikom.