Poročilo o tretjem Nikodemovem večeru v Ljubljani in Mariboru

LJUBLJANA (četrtek, 22. november 2007, RV) – Tema tretjega Nikodemovega večera sinoči na Teološki fakulteti v Ljubljani, je bila Kultura dialoga v Sloveniji. Gostje večera so bili jezuit dr. Peter Lah, publicistka Alenka Puhar in predsednik Nove slovenske zaveze Justin Stanovnik. Dr. Peter Lah je govoril o teoriji dialoga in o medijih, ki danes omogočajo javni dialog. Mediji morajo pri svojem delovanju upoštevati resnico, pravilnost in resnicoljubnost, je dejal Lah in poudaril, da je potrebno pri posredovanju dogodkov iti preko predsodkov. Alenka Puhar je izhajajoč iz opredelitve dialoga, kot ga ponuja Slovar slovenskega knjižnega jezika, poudarila, da pogovor mora biti svoboden, da mora temeljiti na izmenjavi mnenj in da sogovornika mora zanimati, kaj bo povedal drugi sogovornik. Puharjeva je spomnila na razmere v prejšnjem režimu, ko je bil dialog večinoma vsiljen, in ocenila, da ima Slovenija tudi danes težave s kakovostjo dialoga, saj jo tare dialoški in demokratični primanjkljaj. Prof. Justin Stanovnik pa je govoril o slovenskem dialogu in njegovi vključenosti v veliki evropski dialog. V evropski civilizaciji, je dejal, sta vedno obstajali bit in kritika. Bili so ljudje, ki so gradili svet, in drugi, ki so vse to kritizirali, kulturo pa so postavljali oboji, je pojasnil Stanovnik. Opozoril je, da v Sloveniji dialoga ni, ker obstajajo ljudje, ki rušijo, namesto da bi gradili.
MARIBOR (četrtek, 22. november 2007, RV) – Naslov včerajšnjega srečanja v okviru 41. Nikodemovih večerov v Mariboru pa je bil Imam telo … Sem telo? Pravzaprav je to bila okrogla miza o telesnosti, pri kateri so pod vodstvom uršulinke s. Andreje Godnič spregovorili zakonska in družinska terapevtka dr. Katarina Kompan Erzar, specialistka interne medicine dr. Jožica Tina Sentočnik ter murskosoboški škof in teolog dr. Marjan Turnšek.
Prvi del pogovora je bil usmerjen v pojmovanje telesa. Dr. Sentočnikova je govorila o sedanji težnji zahodnega sveta, ki telo poveličuje, glorificira. Zahodni človek telesu daje središčno mesto - namenja mu ogromno skrbi in časa, na svoje druge razsežnosti pa niti ne pomisli, je dejala Sentočnikova in dodala, da je tudi v medicini še vedno tako, da zdravnik svojo pozornost usmerja predvsem na bolnikovo telo, ne pa na bolnika kot celoto. Dr. Kompan Erzarjeva je govorila o telesu, ki zaživi v odnosu. Dejala je, da se v odnosu že od prvih dni življenja razvijejo čutenja telesa in s tem stik s telesom. Tretnji govornik, škof dr. Turnšek, pa je predstavil teološko pojmovanje telesa. Poudaril je, da krščanstvo človeka ne dojema le kot psihosomatske-duševnotelesne celote, pač pa kot celoto telesa, psihe in duha. To je trihotomična antropološka vizija človeka, je dejal škof. V krščanski veri, je poudaril, je antropologija vezana na teologijo učlovečenja: Bog se je učlovečil, postal je človek, telo. Murskosoboški škof se je ozrl tudi zgodovino krščanstva, ko je bila prisotna misel o telesu kot ječi. Poudaril je, da cerkveno učiteljstvo ni nikdar sprejelo antropološkega dualizma, saj je ta preveč tuj krščanstvu, ki stvarstvo, naravo in človeka (vključno s telesom) vidi kot nekaj dobrega, Božjega. V nadaljevanju večera so gostje odgovarjali na vprašanja iz publike. Poudarjeno je bilo prijateljstvo s telesom in izrečeno povabilo vsakomur, naj sprejme svoje telo, ki ga je prejel, čeprav včasih to pomeni tudi nositi križ. Govora je bilo tudi o spolnosti, katere namen je po prepričanju gostov popeljati v odnos in živeti odnos mož-žena, nazadnje pa je dr. Sentočnikova spregovorila o motnjah hranjenja, s čimer se ukvarja že skoraj 20 let.