VATIKAN(sreda, 21. november 2007, RV) – Cerkveni očeAfrat, imenovan
tudi Modri Perzijec, je živel sredi četrtega stoletja in je eden nabolj pomembnih
likov sirijske Cerkve, je začel Sveti oče svojo današnjo katehezo za nad 20.000 zbranih
romarjev in vernikov na Trgu sv. Petra med splošno avdienco. V tej Cerkvi je bilo
meniško in asketsko življenje zelo živo in je veliko prispevalo k razvoju lastne teološke
in duhovne miselnosti. Ni pa imelo stikov z drugimi duhovnimi tokovi v Cerkvi. Afrat
se je rodil na področju Niniv in Mosula. Nekateri viri poročajo, da je bil predstojnik
nekega samostana. Ko je postal škof je napisal 23 govorov v zelo preprostem in jasnem
stilu. Ta zbirka govorov ima naslov Dokazi. V govorih razpravlja o vrsti krščanskih
tematik: o veri, ljubezni, postu, ponižnosti, molitvi, aksetskem življenju, o odnosih
med judovstvom in krščanstvom ter med novo in staro zavezo. Živel je v skupnosti na
meji med judaizmom in krščanstvom in je bil povezan s Cerkvijo v Jeruzalemu. O odrešenju
je govoril kot o ozdravljenju, o Kristusu pa kot o zdravniku, ki zdravi rane, ki so
grehi. Življenje kristjanov pa naj bo osredotočeno v posnemanje in hojo za Kristusom
v duhu Evangelija. Zanj je najbolj pomembna krepost ponižnost, ker človeku omogoči,
da se sreča in stopi v stik s Kristusom. O človeškem telesu pa Afrat uči, da je namenjeno
lepoti, veselju, luči in da na ta način pokaže lepoto krščanskega življenja, katerega
temelj je vera. Afrat je učil kristjane moliti tako kot Kristus, ker kadar kristjan
moli, se v njem uresničuje Kristus, ki biva v njegovem srcu in ga vabi k dejavni ljubezni
do bližnjega, je zaključil Sveti oče svojo katehezo o sirkem cerkvnem očetu Afratu,
imenovanem tudi Modri Perzijec.