Koprski škof Metod Pirih posvetil obnovljeno župnijsko cerkev sv. Martina v Grgarju
GRGAR (ponedeljek, 12. november 2007, RV) - Koprski škof msgr. Metod Pirih je včeraj
posvetil obnovljeno župnijsko cerkev sv. Martina v Grgarju. Na začetku mašne daritve
najprej spregovoril domači župnik Matjaž Kravos, nato pa je David Širok kot tajnik
župnijskega gospodarskega sveta podal poročilo o poteku obnove cerkve. Po njem je
arhitekt Marko Lavrenčič razložil ideje, ki jim je sledil pri načrtovanju obnove.
Škof Pirih je posvetil tudi oltar ter blagoslovil ambon in krstni kamen. V homiliji
se je najprej zahvali vsem, ki so pripomogli pri obnovi, nato pa poudaril misel apostola
Pavla, ki pravi, »da smo mi živi kamni, ki se moramo dati vzidati za duhovno hišo,
za sveto duhovstvo, da bomo darovali duhovne daritve, Bogu prijetne (prim. 1Pt 2,5).
Vaša cerkev je zgrajena iz zelo različnega materiala: iz kamna, iz opeke, peska, lesa,
kovine in drugih materialov. Material za gradnjo naših živih kamnov - templjev pa
so različne župnijske dejavnosti: kateheza, bogoslužje, dobrodelnost, srečanja za
starše in odrasle, mladinski verouk, pevski zbori, misijonske in molitvene ter druge
skupine po župnijah. Te dejavnosti, ki so mnogo bolj pomembne od teh zidov in kamnov,
je treba vedno znova vrednotiti, z vso skrbjo širiti in spopolnjevati. Prenovljeno
cerkev smo pokropili z blagoslovljeno vodo kot znamenje očiščenja. Mazilili jo bomo
s sveto krizmo, jo pokadili, razsvetlili in okrasili. Vse to nas spominja, da moramo
še z večjo skrbjo ohranjati, negovati in spopolnjevati svoje žive templje, vsak samega
sebe, svoje družine, vaške skupnosti in župnijska občestva, katerim pripadamo«, je
poudaril škof in nadaljeval: »Središče vsake cerkve je oltar, ki predstavlja Kristusa.
Vse naše zbiranje in delovanje v cerkvi je obrnjeno proti oltarju. Vedno ko se obhaja
sv. maša, se obhaja in ponavzočuje Kristusova daritev na križu. Ta skrivnost povezuje
in združuje nebo in zemljo.« Škof Pirih je nato spregovoril o duhovniški službi
in vernikovi odgovornosti, skrbi in delu za nove duhovne poklice, saj je s tem povezano
urejeno življenje župnijskega občestva. Za zgled je postavil cestninarja Zaheja, ki
si je prizadeval, da bi videl Jezusa. Škof je sklenil z naslednjimi besedami: »Tudi
mi, drage sestre, dragi bratje, naredimo vse, da bi Jezusa videli, da bi Jezusa srečali,
da bi Jezusa poslušali, se pogovarjali z njim in ga povabili, naj stopi v hišo našega
srca, naj on stopi v naše družine, vasi in župnije. Prenovljena in posvečena cerkev
mora služiti nam, da bomo mi, ki bomo v njej obhajali svete skrivnosti, vedno bolj
sveti, vedno bolj plemeniti in tudi zmeraj bolj dobri.« Ob posvetitvi cerkve sv.
Martina je izšla knjižica z naslovom Župnija sv. Martin Grgar. Napisal jo je Jožko
Kragelj v sodelovanju z Justino Doljak, izšla pa je v seriji Sakralni spomeniki Primorske.
Natančno ni znano, kdaj je bila zgrajena prva cerkev sv. Martina. Temelji so romanski,
drobna umetnina, košček pozelenele bronaste pločevine s prikazom Marije, ki moli,
pa je iz konca 12. stoletja. Našli so jo blizu romanskega zidu, kjer so iskali grob
Urške Ferligoj, ki se ji je leta 1539 na Sveti Gori prikazala Marija. Grgar je sicer
tudi drugače povezan s Sveto Goro. Na začetku je spadal pod Solkan, leta 1754 postal
vikariat, leta 1895 kuracija in leta 1930 samostojna župnija. Uradni škofijski dokument
kot letnico ustanovitve župnije navaja leto 1880. Nova cerkev je bila posvečena bra
1884. V prvi svetovni vojni je bila cerkev poškodovana. Vse, kar je bilo v njej lesenega,
so vojaki uničili in požgali. Po vojni so jo verniki z veliko zavzetostjo obnovili.
Ob koncu druge svetovne vojne je partizansko letalo večkrat bombardiralo Grgar in
usmerjalo bombe prav v cerkev, od katere so na koncu ostali le še zidovi. Župnik Franc
Bizjak je gradbeno dovoljenje za obnovo cerkve dobil septembra 1960. Po 17 letih,
leta 1962, se je v njej ponovno lahko pričelo bogoslužje. V začetku 90. let prejšnjega
stoletja je tedanji župnik Ivan Gregorc začel z načrti za obnovo, ki se je končala
pod duhovnim vodstvom zdajšnjega župnika Matjaža Kravosa.