Govor Svetega očeta portugalskim škofom

VATIKAN (sabota, 10. novembre 2007, RV) - Papež Benedikt XVI. je dopoldne sprejel še zadnji dve skupini portugalskih škofov, nato pa je vse skupaj nagovoril v Klementovi dvorani. Teološki del svojega govora je Sveti oče navezal na misel sv. Pavla v pismu Galačanom, kjer apostol narodov pravi, da ne živi več on, ampak v njem živi Kristus (2,20). Škofje naj osebno tako živijo in v tem smislu naj navdihujejo vernike svojih krajevnih Cerkva. Tako se bo njihovo življenje prenašalo na celotno Cerkev, ki je velika romarica na svetu proti večnosti. Na tej poti naj hodijo v duhu jubilejnega, svetega leta, kljub temu, da v sebi zaznavajo razne pomanjkljivosti. Pri tem je bolj pomembno, da v sebi ustvarjajo in v vernikih odkrivajo zdrave pobude, ki bodo krepile celotno božje ljudstvo na romanju skozi čas. Pri tem je papež navedel konkretne spodbude, kot so krepitev nedelje kot Gospodovega dneva, poglabljanje v skrivnost Evharistije, sklepe kongresa o družini, službo človeku v duhu evangelija in v okvirih dogovora med Cerkvijo in državo, vse to pa po zgledu blaženih in svetih, ki so bili razglašeni v zadnjih letih. Posebno skrb pa naj škofje posvetijo novim oblikam družbenega življenja predvsem tako, da naj svoje skupnosti vodijo v duhu nauka 2. vatikanskega koncila, da bodo sposobne odgovoriti na izzive sedanje družbe. Pri tem naj ne ločujejo med tem, kaj je dolžnost klerikov in vernikov laikov, ampak naj naglašajo, da smo vsi eno, da smo družina krščenih, torej Božjih otrok in smo vsi odogovorni za rast Cerkve in njeno delovanje v družbi. Sveti oče je v govoru nadalje razvijal nauk o Cerkvi. O pluralizmu in večplastnosti družbe pa je dejal, da naj se škofje in kristjani pri tem zgledujejo po svetnikih, ki so izvirno, na novo in z veliko smelostjo stopali v silno zapletene zgodovinske okoliščine in jih navdihnili z evangelijem.
Sveti oče je svoj nagovor portugalskim škofom zaključil z mislijo v Fatimi in dejal, da imajo v tem Marijinem svetišču svojo katedro molitve in biti s Kristusom po Marijinem zgledu, skupaj z množicami romarjev, ki se tam poglabljajo v večne resnice in v umetnost molitve, ustvarjanja in ljubezni.