Sveti oče med avdienco govoril o sv. Hieronimu

VATIKAN (sreda, 7. november 2007, RV) - Papež Benedikt XVI. je danes med splošno avdienco na Trgu sv. Petra, h kateri se je zbralo okrog 20.000 romarjev iz vsega sveta, v obliki kateheze orisal lik cerkvenega učitelja, sv. Hieronima. Rodil se je okrog leta 347, v Stridonu, na meji z rimsko provinco Dalmacijo, blizu Pivke, v krščanski družini. Krščen je bil leta 366 in se je usmeril v asketsko življenje. Vključil se je v skupino, ki se je zbirala okrog škofa Valerijana. Kmalu se je odpravil na Vzhod, kjer je začel puščavniško življenje, južno od mesta Alep-a. Kot puščavnik se je izpopolnjeval v grščini in hebrejščini, posebno še v Carigradu in Antiohiji. Premišljevanje, samota in stik z Božjo besedo so mu zelo pomagali, da je v sebi razvil poseben čut za krščanstvo. Med letoma 382 in 385 je živel v Rim, kjer je postal tajnik papeža Damaza, ki ga je zelo spodbujal, da naj prevede celotno Sveto pismo v latinščino. Leta 386, potem, ko je končal romanje po Sveti deželi in Egiptu, se je ustalil v Betlehemu, kjer je razvil ogromno delovanje, saj je pripravil Vulgato, to je prevod celotnega Svetega pisma v latinščino. Poleg tega je v Sveti deželi ustanovil več samostanov in sprejemališče za romarje v Betlehemu. Umrl je 30. septembra 419 ali 420 v Betlehemu ob votlini Jezusovega rojstva. Hieronim je postavil Sveto pismo v središče svojega življenja, prevajal je od Boga navdihnjeno besedo, komentiral njen nauk, predvsem pa si je prizadeval živeti v skladu z nauki razodete besede.
S svojim ogromnim znanjem in modrostjo je za latinsko Cerkev in zahodno kulturo opravil veličastno delo. S pomočjo sodelavcev se je posebej posvetil novemu prevodu Svetega pisma, namreč Vulgate, ki je uradno besedilo Svetega pisma latinske Cerkve. Sveto pismo je prevajal zelo skrbno in na osnovi izvirnikov, ki jih je iskal, med seboj primerjal in vse to upošteval v svojem latinskem prevodu. Kot izjemen poznavalec Božje besede je napisal komentarje za veliko svetopisemskih knjig. Odločno je zavračal krivoverce, ki so oporekali izročilu in veri Cerkve in tako spodbujal ter utrjeval krščansko kulturo. V svojem življenju se je ravnal po načelu: Prizadevaj si na zemlji spoznati tiste resnice, ki bodo veljale tudi v večnosti, v nebesih. V njegovo obsežno delo sodijo tudi življenjepisi mnogih kristjanov in menihov, prevodi grških pisateljev in pomembna zbirka pisem.