VATIKAN (četrtek, 1. november 2007, RV) - Papež Benedikt XVI. je opoldne molil z verniki,
ki so se v deževnem vremenu zbrali na Trgu sv. Petra, Angel Gospodov na praznik Vseh
svetih. V govoru pred molitvijo je o tem globokem krščanskem prazniku dejal, da naše
srce danes, na praznik Vseh svetih, presega meje prostora in časa in se razširi na
nebesa. V prvih stoletjih krščanstva so člane Cerkve imenovali »sveti«. Tako sv. Pavel
na začetku I. pisma Korinčanom pravi, da piše kristjanom, ki so posvečeni
v Kristusu Jezusu in poklicani k svetosti z vsemi, ki kličejo ime našega gospoda Jezusa
kjersibodi, na svojem ali na našem kraju (1Kor 1,2). Kristjan je dejansko že svet,
je nadaljeval papež, ker ga krst vključi v Kristusa in njegovo velikonočno skrivnost,
hkrati pa mora postati svet, tako, da mu postaja vedno bolj podoben. Pogosto
mislimo, da je svetost priviligirano stanje nekaj izbranih. V resnici pa je postati
svet naloga vsakega kristjana, še več, lahko bi rekli, da celo vsakega človeka! Sveti
Pavel upravičeno piše, da nas Bog vedno blagoslavlja in nas je v Kristusu izbral,
»da bi bili pred njegovim obličjem sveti in brezmadežni v ljubezni« (Ef 1,3-4). Zato
so vsi ljudje poklicani k svetosti, ki je končno v tem, da živimo kot božji otroci,
po tisti »podobnosti« z Njim, po kateri smo bili ustvarjeni. Vsak človek je božji
otrok, in vsi morajo postati tisto, kar so na zahtevni poti svobode. Bog namreč
vse vabi, da postanejo del svetega ljudstva. »Pot« je Kristus, Sin, Božji Sveti; nihče
namreč ne pride k Očetu, razen po Sinu. Cerkev je modro tesno povezala, je nadaljeval
Sveti oče, praznik Vseh svetih in spomin vseh vernih rajnih. V naši hvalnici Bogu
in češčenju blaženih duhov nam jih bogoslužje danes predstavi »kot nešteto množico,
ki je nihče ni mogel prešteti iz vsakega naroda, rase, ljudstva in jezika« (Apd 7,9).
Z vsemi, ki so umrli pred nami, nas povezuje posebna molitev in zanje bomo jutri darovali
Evharistično daritev. V resnici nas Cerkev vsak dan vabi, da zanje molimo in zanje
darujemo naše napore in trpljenje, da bi lahko popolnoma očiščeni, gledali Gospodovo
večno luč in z njim živeli v miru. V središču skupnosti Svetih blesti Devica
Marija, »ponižna in najvišje bitje«, kot jo imenuje pesnik Dante Alighieri. Ko naše
roke položimo v njene, hodimo po poti našega posvečevanja z več poleta. Njej vsak
dan, je zaključil Sveti oče svoj nagovor, zaupajmo naša prizadevanja in jo danes prosimo
tudi za naše drage pokojne v globokem zaupanju, da se bomo z njimi nekega dne srečali
v slavni skupnosti Svetnikov.