Duhovna misel sestre Darije Krhin za praznik Vseh svetih

PRIDIGA - (sreda, 31. oktober 2007, RV) - Dragi bratje, drage sestre! Na praznik Vseh svetih nam Cerkev daje v evangeliju v premislek Blagre. Kaj so blagri, kdo je blažen, oziroma, kaj pomeni blaženost? Gregor iz Nise pravi takole: "Blaženost je... neizrekljivo in nedoumljivo dobro..., tisto Edino, kar je vredno hrepenenja, vselej enako, neprestana radost, večna sreča, o kateri lahko izrečemo vse, kar moremo, a nismo o njej povedali nič vrednega." Kako je pa v Jezusovih očeh? Jezus v Blagrih imenuje "blažene" uboge v duhu, žalostne, lačne in žejne pravičnosti, preganjane. Vsi ti so deležni posebnega blaženstva najbrž zato, ker so v svojih potrebah in stiskah ostali odprti za Božje delovanje, za Božji poseg v svojem življenju, ki po Božji modrosti in previdnosti vedno pride ob pravem času. Pristno znamenje takega zadržanja, ki ga lahko imenujemo tudi svetost, je ponižnost, ali drugače rečeno: iskreno priznavanje svoje nepomembnosti, ki človeka dela odvisnega od Boga, v vsem otroškem zaupanju vanj. Včasih so Blagre razumeli kot nasvete za askete in redovnike, vendar vsakomur kažejo njegovo nepopolnost in prav tako vsakogar kličejo k odprtosti za skrivnost Boga ter za pot svetosti, kar je samó drugo ime za blaženost.
V Jezusovem blagrovanju pridejo do izraza tri podrobnosti, za katere pravijo duhovni pisatelji, da odražajo konkretne lastnosti Svete Trojice. Ubogi so blaženi zato, ker nekako odsevajo Boga Očeta, ki je bogat v usmiljenju, saj se Božja vsemogočnost razodeva predvsem v njegovem usmiljenju do vseh, zlasti do grešnikov. Tudi čisti v srcu uživajo blaženost zato, ker odražajo poslušnost Božjega Srca, Jezusa, ki je "krotak in iz srca ponižen". V Svetem Duhu pa najdejo svojo podobnost tisti, ki delajo za mir, tisti mir, ki prinaša življenje.
Kaj nam pove vse to? Kakšno je sporočilo svetih mož in žena, ki so v svojem življenju uresničevali Blagre in se jih danes veselimo kot svetih, čeprav niso bili nikdar kot taki slovesno razglašeni? Govorijo nam predvsem to, da z Božjo milostjo vsak človek lahko postane svet. Svetnikov ni malo; kot pravi drugo berilo, je to "velika množica, ki je nihče ne bi mogel prešteti, iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov". Med njimi so mnogi, ki smo jih sami poznali: naši starši, vzgojitelji, duhovniki, čisto preprosti ljudje, ki so v življenju evangelij vzeli zares in iz njega živeli. V njihovem življenju moremo občudovati skrivnostna pota Božjega usmiljenja, ki so jih vodila k vedno popolnejši ljubezni in darovanju - nekatere celo do darovanja življenja. Saj je prav "ljubezen duša svetosti, h kateri smo vsi poklicani," zatrjuje 2. vatikanski koncil (C 42), ker "ljubezen usmerja in oživlja vsa sredstva posvečenja ter jih vodi do končnega cilja" (prav tam).
Ta pot človekovega posvečevanja pa je dolga in jo radi primerjamo romarski poti. Po besedah papeža Benedikta XVI. "romanje pomeni, da imamo smer in gremo cilju naproti. To daje svojo lepoto tudi potovanju in njegovemu naporu" (pastoralni obisk v Avstriji, sept. 2007). Kajti, pravi papež, "tudi danes ne zadostuje, da smo nekako takšni in da tako mislimo, kakor vsi drugi. Naše življenje je bolj prostrano. Potrebujemo Boga, Boga, ki nam je pokazal svoj obraz in odprl srce: Jezusa Kristusa" (prav tam). On povezuje Boga in človeka; on kaže pot, po kateri naj človek hodi, uči resnico, ki naj ji sledi, daje življenje, da vse to zmore. Vzemimo praznik Vseh svetih kot praznik veselja in kot novo priložnost, da se vprašamo, kakšna je naša pot skozi življenje in za kaj Bog hoče, da si posebej prizadevamo. Vsak se mora sam odločiti in slediti notranjemu spoznanju, kot ga razume v svoji povezanosti z Jezusom. Sveti Pavel nas spodbuja, naj "mislimo na to, kar je zgoraj, ne na to, kar je na zemlji" (Kol 3,2), ter tečemo "proti cilju za nagrado, h kateri nas od zgoraj kliče Bog v Kristusu Jezusu" (Flp 3,14). Po posredovanju naših svetih bratov in sester pa naj nam bo podarjeno še vse tisto, kar sami ne moremo doseči. Ali kot moli Cerkev ta dan: "naj nam nepregledna množica naših svetih bratov in sester izprosi obilno Božje usmiljenje".