Duhovna misel sestre Darije Krhin za praznik Vseh svetih
PRIDIGA - (sreda, 31. oktober 2007, RV) - Dragi bratje, drage sestre! Na praznik Vseh
svetih nam Cerkev daje v evangeliju v premislek Blagre. Kaj so blagri, kdo je blažen,
oziroma, kaj pomeni blaženost? Gregor iz Nise pravi takole: "Blaženost je... neizrekljivo
in nedoumljivo dobro..., tisto Edino, kar je vredno hrepenenja, vselej enako, neprestana
radost, večna sreča, o kateri lahko izrečemo vse, kar moremo, a nismo o njej povedali
nič vrednega." Kako je pa v Jezusovih očeh? Jezus v Blagrih imenuje "blažene" uboge
v duhu, žalostne, lačne in žejne pravičnosti, preganjane. Vsi ti so deležni posebnega
blaženstva najbrž zato, ker so v svojih potrebah in stiskah ostali odprti za Božje
delovanje, za Božji poseg v svojem življenju, ki po Božji modrosti in previdnosti
vedno pride ob pravem času. Pristno znamenje takega zadržanja, ki ga lahko imenujemo
tudi svetost, je ponižnost, ali drugače rečeno: iskreno priznavanje svoje nepomembnosti,
ki človeka dela odvisnega od Boga, v vsem otroškem zaupanju vanj. Včasih so Blagre
razumeli kot nasvete za askete in redovnike, vendar vsakomur kažejo njegovo nepopolnost
in prav tako vsakogar kličejo k odprtosti za skrivnost Boga ter za pot svetosti, kar
je samó drugo ime za blaženost. V Jezusovem blagrovanju pridejo do izraza tri
podrobnosti, za katere pravijo duhovni pisatelji, da odražajo konkretne lastnosti
Svete Trojice. Ubogi so blaženi zato, ker nekako odsevajo Boga Očeta, ki je bogat
v usmiljenju, saj se Božja vsemogočnost razodeva predvsem v njegovem usmiljenju do
vseh, zlasti do grešnikov. Tudi čisti v srcu uživajo blaženost zato, ker odražajo
poslušnost Božjega Srca, Jezusa, ki je "krotak in iz srca ponižen". V Svetem Duhu
pa najdejo svojo podobnost tisti, ki delajo za mir, tisti mir, ki prinaša življenje.
Kaj nam pove vse to? Kakšno je sporočilo svetih mož in žena, ki so v svojem življenju
uresničevali Blagre in se jih danes veselimo kot svetih, čeprav niso bili nikdar kot
taki slovesno razglašeni? Govorijo nam predvsem to, da z Božjo milostjo vsak človek
lahko postane svet. Svetnikov ni malo; kot pravi drugo berilo, je to "velika množica,
ki je nihče ne bi mogel prešteti, iz vseh narodov, rodov, ljudstev in jezikov". Med
njimi so mnogi, ki smo jih sami poznali: naši starši, vzgojitelji, duhovniki, čisto
preprosti ljudje, ki so v življenju evangelij vzeli zares in iz njega živeli. V njihovem
življenju moremo občudovati skrivnostna pota Božjega usmiljenja, ki so jih vodila
k vedno popolnejši ljubezni in darovanju - nekatere celo do darovanja življenja. Saj
je prav "ljubezen duša svetosti, h kateri smo vsi poklicani," zatrjuje 2. vatikanski
koncil (C 42), ker "ljubezen usmerja in oživlja vsa sredstva posvečenja ter jih vodi
do končnega cilja" (prav tam). Ta pot človekovega posvečevanja pa je dolga in
jo radi primerjamo romarski poti. Po besedah papeža Benedikta XVI. "romanje pomeni,
da imamo smer in gremo cilju naproti. To daje svojo lepoto tudi potovanju in njegovemu
naporu" (pastoralni obisk v Avstriji, sept. 2007). Kajti, pravi papež, "tudi danes
ne zadostuje, da smo nekako takšni in da tako mislimo, kakor vsi drugi. Naše življenje
je bolj prostrano. Potrebujemo Boga, Boga, ki nam je pokazal svoj obraz in odprl srce:
Jezusa Kristusa" (prav tam). On povezuje Boga in človeka; on kaže pot, po kateri naj
človek hodi, uči resnico, ki naj ji sledi, daje življenje, da vse to zmore. Vzemimo
praznik Vseh svetih kot praznik veselja in kot novo priložnost, da se vprašamo, kakšna
je naša pot skozi življenje in za kaj Bog hoče, da si posebej prizadevamo. Vsak se
mora sam odločiti in slediti notranjemu spoznanju, kot ga razume v svoji povezanosti
z Jezusom. Sveti Pavel nas spodbuja, naj "mislimo na to, kar je zgoraj, ne na to,
kar je na zemlji" (Kol 3,2), ter tečemo "proti cilju za nagrado, h kateri nas od zgoraj
kliče Bog v Kristusu Jezusu" (Flp 3,14). Po posredovanju naših svetih bratov in sester
pa naj nam bo podarjeno še vse tisto, kar sami ne moremo doseči. Ali kot moli Cerkev
ta dan: "naj nam nepregledna množica naših svetih bratov in sester izprosi obilno
Božje usmiljenje".