Kard. Saraiva Martins razglasil 498 novih blaženih mučencev

VATIKAN (nedelja, 28. oktobra 2007, RV) - Dopoldne so Trg sv. Petra napolnili verniki iz špansko govorečih dežel, od koder je bilo 498 mučencev iz časa španske državljanske vojne, ki jih je kard. Saraiva Martins, Prefekt Kongregacije za zadeve svetnikov, v papeževem imenu med slovesno sv. mašo razglasil za blažene. To je bila v zgodovini Cerkve najštevilčnejša razglasitev za blažene in je tudi v tem pogledu zgodovinska.
Kardinal Saraiva Martins je v svojem govoru po razglasitvi najprej razložil pomen papeževega odloka, s katerim je ukazal razglasitev novih blaženih. Nato je razložil logo današnje slovesnosti, ki ima poseben zgodovinski pomen. Zaradi velikega števila novih blaženi je v središču loga veliki rdeči križ, simbol skrajne ljubezni, ki daruje svojo kri za Kristusa. Ob križu je palma mučeništva v obliki gorečih jezikov, ki predstvaljajo izbojevano zmago mučencev v moči vere, ki je premagala svet. Goreči jeziki pa ponazarjajo tudi ogenj Svetega Duha, ki je prišel nad apostole na Binkoštni praznik, pa tudi goreči grm, ki ga ogenj ne použije, s katerim je Bog razodel Mojzesu svoje bistvo, da je tisti, ki Biva: da je namreč Ljubezen, ki se daje in nikoli ne ugasne. Ozadje loga je zemljevid sveta, na katerem je napis: »Razglasitev blaženih iz Španije«. Ta želi povedati le to, da so blaženi bili mučeni v Španiji, niso pa vsi Španci. V vsakem primeru mučenci niso bogastvo le posamezne krajevne Cerkve ali naroda, ampak zaradi njihove posebne udeleženosti pri Kristusovem križu pripadajo vsemu svetu in vesoljni Cerkvi.
V nadaljevanju je kardinal Martins na podlagi današnje božje besede razlagal bistvo mučeništva in dejal, da mučeni niso dosegli slave le za njih same, ampak je njihova kri prepojila zemljo, zato je vir rodovitnosti in bogatih sadov za vse. Pri tem je navedel papeža Janeza Pavla II., ki je dejal, da kadar bi zabrisali spomin na kristjane, ki so prelili svojo kri, da bi izpričali vero, bi naš čas z vsemi svojimi načrti izgubil dragoceno sestavino, ker bi spregledal velike človeške in verske vrednote, ki so jih kristjani v svojem življenju že uresničili. Živimo v času, je nadaljeval kardinal Martins, ko so kristjani ogroženi v njihovi pristnosti, kar pomeni, da so pričevalci, mučenci, kadar živijo kot kristjani, ali pa so prisiljeni odpovedati se svojemu krščanskemu bistvu. Kristjanovo življenje je ali osebno izpovedovanje vere v Jezusa Kristusa, Božjega Sina, kar lahko zahteva ceno krvi, ali pa to ni. Takšna vera ni le dar posamezniku, ampak krepi vero celotne Cerkve. Sedanji papež, ko je bil še kardinal, pa je zapisal, da osebna izpoved vere vključuje še neko zelo pomembno razsežnost, namreč pomaga odkriti močno vez med zavestjo in mučeništvom. Najgloblji smisel pričevanja vseh mučencev je v tem, da so oni izpričali svojo sposobnost odkriti in sprejeti resnico. Ko so v svojem mučeništvu izpričali vero v resničnost evangelija, so dokazali, da je resnica večja od vsake oblasti in politične moči, ker resnica v sebi nosi posebno bogupodobnost. In prav v tem smislu so mučenci veliki pričevalci posebne zavesti in spoznanja, torej človeku dane sposobnosti, da preko svojih zmožnosti spozna resnico, se ji odpre in se v njeni luči napoti k popolnosti.
Sporočilo mučencev, je zaključil kardinal Martins svoj govor, je sporočilo vere in ljubezni. Resno si moramo izprašati vest in se odločiti, da bi se vera in ljubezen mučencev herojsko kazala tudi v našem življenju. Tudi mi smo poklicani, da se herojstvo vere in ljubezni vključi v naše delovanje v zgodovini in času kot kvas, ki pravilno prekvasi vso testo. Vera namreč pomaga prečistiti naš razum in mu na ta način pomaga spoznati resnico, je zaključil kardinal Martins svoj govor po razglasitvi 498 novih blaženih mučencev.