Pismo Svetega očeta članom Fondacije Dietricha von Hildebranda
OHIO (petek, 26. oktober 2007, RV) – V ameriški zvezni državi Ohio je 12. in 13. oktobra
potekala konferenca posvečena nemškemu mislecu Dietrichu von Hildebrandu. Papež Benedikt
XVI. je ob tej priložnosti poslal pismo Johnu Henryju Crosbyju, ustanovitelju in voditelju
organizacije imenovane Zapuščina Dietricha von Hildebranda. Crosby je papeževo pismo
prebral udeležencem konference, ki je obeležila 30. obletnico Hildebrandove smrti. Sveti
oče je v pismu zapisal, da ceni in podpira prizadevanja organizacije Zapuščina Dietricha
von Hildebranda, ki pozitivno vpliva na evangelizacijo in sodobno kulturo. Dietrich
von Hildebrand je bil rojen leta 1889 kot sin slavnega nemškega kiparja. Filozofijo
je študiral pri znanem fenomenologu Edmundu Husserlu; velik vpliv nanj pa je imel
tudi njegov tesni prijatelj, nemški filozof Max Scheler, ki je podpiral Hildebrandovo
spreobrnitev v katolicizem leta 1914. Hildebrand je odprto kritiziral nacizem, znan
pa je tudi po svojih verskih in duhovnih spisih ter strastnem zagovarjanju resnice
in lepote. Papež Benedikt XVI. je v svojem pismu podprl delo Zapuščine Dietricha von
Hildebranda, ki si prizadeva, da bi bil Hildebrandov prispevek h krščanski filozofski
misli bolj priznan in cenjen. Ta nemški filozof je navdih črpal v avguštinski in tomistični
misli ter v luči Aristotelove filozofije skušal najti poti, da bi to bogato filozofsko
tradicijo prevedel in razložil v duhu sodobne misli in njenih prizadevanj. Ohranjal
je lastno kritično držo, ki se ni trdovratno in ozko oprijemala nauka sv. Tomaža Akvinskega,
je zapisal papež, in to držo označil kot pomembno zapuščino, ki jo ohranjajo njegovi
somišljeniki v današnjem času. Zapuščina Dietricha von Hildebranda je osnovana na
bogati filozofski tradiciji, ki se razteza od predsokratikov, Platona, Aristotela
in Plotina, do Avguština, Tomaža in velikih mislecev sodobnega časa, hkrati pa sprejema
izzive, ki jih je zastavila papeška okrožnica »Vera in razum«. V pismu je rečeno,
da si Zapuščina Dietricha von Hildebranda prizadeva gojiti dialog s sodobnimi filozofskimi
tokovi. Prav tako ustvarja celostni miselni prostor, ki odpira temeljna človeška vprašanja
in v njih oživlja dimenzijo modrosti, ki je neločljivi del sholistične filozofije.
Krščanska vera bi brez povezanosti s filozofsko mislijo z lahkoto zapadla v fideizem,
ki daje primat le veri in zanika pomembno vlogo razuma v spoznanju tudi verskih resnic.
Na ta način je krščanski veri odvzeta vsa njena veličina, ki izhaja iz tega, da se
razum in volja svobodno podredita sijaju Božje resnice. Vera brez filozofske misli
hkrati ogrozi sebi lasten misijonarski dinamizem, po katerem so verniki poklicani,
da znajo utemeljiti upanje, ki je v njih, kot o tem govorijo tudi Apostolska dela.