Evropski škofje pozdravljajo novo pogodbo Evropske unije, ker bo kristjanom omogočila
aktivnejše sodelovanje v evropski družbi
BRUSELJ (torek, 23. oktober 2007, RV) – Evropski škofje pozdravljajo novo reformno
pogodbo Evropske unije in se veselijo, da bo kristjanom omogočila aktivnejše sodelovanje
v evropski družbi. Hkrati opozarjajo, da razprava o krščanskih koreninah Evrope še
ni zaključena. 27 evropskih voditeljev, med katerimi je bil tudi slovenski premier
Janez Janša, je v petek doseglo dogovor o končnem besedilu nove reformne pogodbe,
imenovane Lizbonska pogodba. Pogodba bo nadomestila ustavno pogodbo, ki sta jo leta
2005 Francija in Nizozemska na referendumih zavrnili. Predsedniki držav in predsedniki
vlad članic Evropske unije bodo pogodbo podpisali 13. decembra v Lizboni. Če bo vsaka
država članica pogodbo ratificirala v naslednjih 12-tih mesecih, bo začela veljati
januarja leta 2009. Generalni tajnik Komisije škofovskih konferenc iz Evropske
unije monsinjor Noel Treanor v sporočilu za javnost piše, da evropska reformna pogodba
kaže skrb za skupno dobro za vso Evropo in njene prebivalce. Komisija je s posebnim
veseljem sprejela predvsem tisti del pogodbe, ki določa, da Evropska unija spoštuje
državne zakone držav članic o statusu Cerkva in verskih skupnosti ter jih ne spreminja.
Evropska unija tudi priznava njihove identitete in poseben pomen ter vzdržuje odprt,
transparenten in stalen dialog s temi Cerkvami in skupnostmi. V izjavi evropskih škofov
je še rečeno, da bodo ustanove Evropske unije na podlagi nove reformne pogodbe gojile
globlji dialog s Cerkvami. Tako bo kristjanom omogočeno učinkoviteje spremljati evropske
združevalne procese. Škofje pa menijo, da sodelovanje kristjanov lahko v Evropsko
zvezo vnese več pravičnosti in solidarnosti ter prispeva k povečanju občutka odgovornosti
pri osrednjih globalnih izzivih. Po drugi strani škofje opozarjajo, da v pogodbi ni
govora o krščanskih koreninah Evrope. Preambula izpostavlja kulturno, versko in humanistično
evropsko dediščino, krščanstva pa ne omenja, piše Treanor in poudarja, da se krščanske
korenine Evrope ne sme izločiti iz razprave o evropski identiteti.