2007-10-22 18:05:27

Komentar


KOMENTAR (ponedeljek, 22. oktober 2007, RV) Za nami je prvi krog predsedniških volitev v katerem so slovenski volivci odprli veliko novih političnih in drugih vidikov. Naj naštejemo le nekatere.
Prva splošna ugotovitev včerajšnjega kroga je velika neudeležba na volitvah, dobrih 42%. Ker v Sloveniji levica praviloma vedno in množično gre volit, potem to pomeni, da se je dobrih nadaljnih 10% volivcev z desnice odločilo, da bodo ostali doma. Vprašanje pa je, zakaj so ostali doma, predvsem pa, kateri sloj volivcev ni oddal svojega glasu.
Drugi vidki je ta, da je g. Lojze Peterle kot samostojem kandidat sicer zmagal, toda manj, kot je bilo pričakovati. Razlogov za relativno zmago je vsekakor več, ki jih je potrebno dobro pretehtati. Po naravi svojega programa je kandidat sedanje vladne koalicije, kar je levica pravilno razumela in je napadala vlado, ko je umetno sprožila sicer majhno, zato pa propagandno toliko bolj učinkovito inflacijo in podražitev kruha takoj po žetvi, ko so pekarne in drugi grosisti zelo poceni pokupili letošnji pridelek. Sistemski volilni stroj levice je predsedniškega kandidata vladne koalicije načel najprej z neizprosno kritiko delovanje vlade in šele pozneje kandidata samega.
Tretji vidik je dejstvo, da levica nima več večine v slovenskem volivnem telesu. Na prejšnjih predsedniških volitvah, ki se jih je v prvem krogu udeležilo dobrih 72% volivcev, je levica še imela večino, tudi brez glasov gospoda Jelinčiča Plemenitega.
Naslednji vidik je presenečenje in posebnost, da evropska razsežnost včerajšnjega kroga predsedniških volitev ni štela veliko. Lahko bi rekli, da je bolj škodila kandidatom, ki so jo naglašali. V ospredju je vsekakor bila slovenska, konkretna, sedanja in oprijemljiva stvarnost. Tudi tukaj se postavlja vprašanje, kaj so volivci, tako tisti, ki so oddali svoj glas in še bolj tisti, ki ga niso, hoteli sporočiti? Sporočilo je vsekakor vsaj dvojno. Prvo je to, da je predstavnik, ki je najbolj blizu vladni koaliciji, zmagal s prepričljivo prednostjo in se je uvrstil v drugi krog. Drugo sporočilo pa je veliko bolj politično in obetavno. Tisti, ki niso oddali svojega glasu, so sporočili, da so dvignili ceno svojemu glasu. Njihova odločitev je bila premišljena in ni več sad neke politične negotovosti, čustvenega pogojevanja volivne kampanje, takšne ali drugačne. Te glasove si bosta kandidata v drugem krogu morala pridobiti in dokazati, da si jih zaslužita.
Velika novost včerajšnjega prvega kroga predsedniških volitev je stvarna politična, vsebinska, sistemska, gospodarska in druga cena vsakega glasu. Ta ugotovitev verjetno najbolj velja za neoddane glasove, ki jih je dobrih 42%. Te podatke je gotovo težko brati in so verjetno največji in najbolj zahteven izziv za celotno slovensko politiko in njene stratege. Vključujejo namreč celotno sedanjo slovensko in evropsko politično stvarnost, predvsem pa najbolj zahtevno razsežnost vsakega političnega, zlasti pa demokratičnega sistema, ki je vključevanje državljanov v državni in politični sistem.
Kljub temu, da so volivci preden so se na voliščih odločali imeli pretežno pred očmi zgolj slovensko stvarnost, je evropska po naravi stvari bila prav tako prisotna, saj je Slovenija pravnomočna članica Evropske zveze, ki ji bo kmalu predsedovala.







All the contents on this site are copyrighted ©.