RIM (nedelja, 21. oktober 2007, RV) – Sodobni mediji nam ponujajo mnogo tega, v kar
lahko dvomimo. Zdi se, da medijski prostor obvladujejo slabo informirani in k škandalom
nagnjeni trgovci. Novinarje pogostokrat vidimo kot pisce rumenih novic, predvsem kar
se tiče katoliških dogajanj, o katerih se v necerkvenih sredstvih obveščanja največkrat
poroča iz prikrito sovražnega in nestrokovnega zornega kota. Obstajajo pa tudi novinarji,
ki pametno poročajo in komentirajo cerkvene novice, piše za tiskovno agencijo ZENIT
Elizabeth Lev, izvedenka za krščansko umetnost in arhitekturo. Izpostavlja dva novinarja:
Italijana Andrea Torniellija in Irca Davida Quinna. Andrea Tornielli že 11 let
pokriva cerkvene novice za italijanski dnevnik Il Giornale. V svojem delu pa
se je posebej posvetil primeru papeža Pija XII., ki je papeževal v letih med 1939
in 1958. Torniellijevo zanimanje za Pija XII. se je začelo pred devetimi leti, ko
so mediji papeža obtožili molčanja glede nacističnega preganjanja Judov. Da bi razkril
temno legendo o papežu, ki se je neprestano ponavljala v medijih, se je Tornielli
usmeril v raziskovanje in izdal naprej knjigo Pij XII.: papež Judov, nato pa
še: Papež, ki je rešil Jude. Andrea Tornielli je med drugim izpostavil, da
je Izrael po drugi svetovni vojni Piju XII. uradno priznal njegovo pomoč Judom in
mu izkazal vrsto časti, pred in po njegovi smrti. Temen oblak se je nad papeža zgrnil
v času hladne vojne in Tornielli dokazuje, da je šlo za načrtno propagando, ki je
bila sovražno nastrojena do Katoliške cerkve. Italijanski novinar je letos izdal še
eno knjigo, v kateri predstavlja še neobjavljeno gradivo papeževe družine. Pija XII.
prikazuje kot izjemno sodobnega človeka, ki je zelo zgodaj dojel protikatoliško držo
nacionalističnih strank. Med vsemi papeži je kanoniziral največ žensk, uvedel vrsto
liturgičnih reform in se sestajal ter razpravljal s številnimi znanstveniki. David
Quinn je irski novinar in vrsto let glavni urednik irskega katoliškega časopisa Irish
Catholic. Svojo novinarsko kariero je začel pred trinajstimi leti in opazil, da so
spolni škandali, ki so govorili o irskih duhovnikih, preraščali v prave epske zgodbe,
pri tem pa ni bilo zapisane ali izrečene niti ene same besede, ki bi branila Katoliško
cerkev. Quinn je bil tisti, ki je vstopil v borbo in zapolnil obstoječo vrzel. Kot
edini katoliški novinar, ki je bil pripravljen pojasniti in braniti stališče Cerkve,
je bil kmalu gost raznovrstnih razprav, od celibata, poroke med istospolnimi pari,
do ateizma. Z jasnimi razlagami, po stari zdravi pameti in z resnico na svoji strani,
je Quinn mnogo prispeval k temu, da se je javno mnenje obrnilo v prid Cerkve. Kmalu
je tudi ugotovil, da le gola obramba pred številnimi napadi ni dovolj in da irski
katoličani potrebujejo nekaj več. Leta 2006 je ustanovil Inštitut Jona, ki
se posveča zagovarjanju zakonske zveze, pripravlja pomembne študije o posledicah razveze
enostarševskih družin in istospolnih porok. Quinn trdi, da tisti, ki vse te oblike
družine med seboj izenačujejo, morajo sprejeti tudi breme dokazov. Inštitut se prav
tako posveča spodbudam za aktivno prakticiranje vere, ki je med irsko inteligenco
zelo prezirana. Quinn opozarja, da je pretirano poudarjanje osebne avtoritete v sodobni
družbi privedlo do mnogih zločinov, zasvojenosti in samomorilnosti. Družba bo s težavo
ohranila svojo trdnost brez določene stopnje verske prakse, trdi Quinn.