Četrto romanje slovenskih kmetov na Ponikvo in Slom

PONIKVA (torek, 16. oktober 2007, RV) - Že četrtič so se v nedeljo na Slomškovi Ponikvi in nato na Slomu zbrali slovenski kmetje na romarskem shodu. Prišli so k zavetniku slovenskih kmetov, kmetijstva in kmetijskega slovstva bl. Antonu Martinu Slomšku, katerega besede so si izbrali za letošnje geslo: "Delo nam polepša zemljo in nas oskrbi s kruhom".
Ob škofu, dobro leto dni mlade nove celjske škofije dr. Antonu Stresu je v župnijski cerkvi na Ponikvi somaševalo pet duhovnikov. Kmetje od blizu in daleč so napolnili cerkev, na koru je ubrano prepeval mešani pevski zbor župnije Črna na Koroškem. Pred sveto daritvijo pa je v cerkvi pred oltarjem prepeval ljudske in nabožne pesmi pevski zbor Kulturno etnološko turistično športno društvo Alojzij Mihelčič iz Harij pri Ilirski Bistrici.
V pridigi je škof Stres jasno pokazal kje je srž tega, da človek svoja znanja in tehnično moč obrača sebi v škodo in ne v korist. To so ravno tiste sile, pred katerimi svari Jezus v evangeliju. Trajne sreče ne prinaša pohlepnost in iz nje izhajajoča brezobzirnost do bližnjega in narave. Odkar smo ljudje začeli častiti božanstvo bogastva, imetja in uživanja, izginja zavest odgovornosti za neokrnjenost narave in odgovornost za človeka.
Pri darovanju so predstavniki kmetov iz različnih krajev Slovenije prinašali darove, ki so simbolično kazali na njihovo delo in življenje: V imenu vseh pridelovalcev žita in kmečkih žena so kruh podarile kmetice iz Vojnika, vino v imenu slovenskih vinogradnikov pa vinogradniki iz Šentjurja. Predstavnik Zveze strojnih krožkov je prinesel spominsko maketo kmečkega orodja, mladi iz Zveze slovenske podeželske mladine potico in pecivo, dijaki Kmetijskega šolskega centra Šentjur knjige; suhomesnate izdelke so darovali predstavniki združenja predelovalcev mesa na kmetijah. Slovenski hmeljarji so prinesli sliko slovenskih hmeljarskih starešin in princes. Kmetice in kmetje z območja Ilirske Bistrice so prinesli sadje z Brkinov, Združenje malih sirarjev je podarilo sire, članice pevskega zbora kmečkih žena pa zgoščenko pesmi. Predstavnica skavtov je prinesla preprost lesen križ in vodo.
Zbrano so kmetje sodelovali pri slovesni daritvi in se Bogu zahvaljevali za dobro letino pa tudi za to, da so premagali težave ob hudem letošnjem neurju.
Po duhovni hrani v cerkvi je pred cerkvijo sledila še pogostitev društev kmečkih žena ter društva vinogradnikov Šentjur. Kmalu na to pa se je bilo treba odpraviti na Slom. Nekateri so prelepo pot, po kateri je hodil že kot otrok tudi njihov zavetnik Slomšek, ravno tako prepešačili, drugi so se tja odpeljali z avtobusi in avtomobili. Pred rojstno hišo bl. Antona Martina na Slomu se je slavnostna akademija začela s spominom na tri velike Slovence, ki so vsak po svoje zaznamovali slovenski prostor do današnjih dni: Anton Martin Slomšek in France Prešeren, ki sta se v razmaku dobrega tedna dni rodila v letu 1800 ter Janez Evangelist Krek, katerega 90. letnica smrti je minila v teh dneh.
Najprej je vse pozdravil župan občine Šentjur mag. Štefan Tiselj, nato predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk. Z apalvzom so kmetje pozdravili ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano republike Slovenije g. Iztoka Jarca. Slavnostni govornik je bil - v letošnjem letu Svetega pisma, akademik prof. dr. Jože Krašovec, z govorom "Izvori kulture in samobitnosti". Ob koncu je dr. Stanislav Lipovšek predstavil Slomškovo romarsko pot. Štefan Domej, predsednik skupnosti južnokoroških kmetov je zbrane nagovoril v imenu vseh koroških kmetov in kmetic, koroških zamejskih Slovencev in v imenu koroške kmetijske zbornice. Evropski poslanec Lojze Peterle, ki si je v času po osamosvojitvi zelo prizadeval, da je bila odkupljena in kasneje tudi obnovljena Slomškova rojstna hiša, se shoda žal ni mogel udeležiti, poslal pa je pozdravno sporočilo.