Nadškof G. Ravasi danes nastopil službo predsednika Papeškega sveta za kulturo

RIM (Ponedeljek, 15. oktober 07 RV) – Nadškof Gianfranco Ravasi je danes nastopil svojo novo službo predsednika Papeškega sveta za kulturo. Papež Benedikt XVI. ga je na to mesto imenoval 3. septembra, nasledil pa je kardinala Paula Pouparda. Monsinjor Ravasi je za naš Radio razgrnil svoje načrte, opisal svoje občutke ob nastopu nove službe in izrazil svoje mnenje o razmerju med vero in kulturo. Dela na novem delovnem mestu se veseli, opozoril pa je na sovražen odnos do krščanskih vrednot v današnjem svetu.
Na novinarsko vprašanje o delovnem načrtu, je Ravasi odgovoril, da bo najprej skušal spoznati delovanje in organizacijsko strukturo Papeškega sveta za kulturo in ljudi, ki tu ustvarjajo in izvajajo določene projekte. Z njimi se želi pogovoriti o njihovih zamislih in projektih, ki so se že izkazali za učinkovite. Med temi projekti je Ravasi izpostavil dialog z neverujočimi, dialog med vero in znanostjo, nadalje izdelavo poročila o novih težnjah sodobne kulture in o sekularizirani družbi, pa tudi dialog o tako imenovani alergiji na verske teme in o cerkvenem imetju. Vsemu temu želi nadškof Ravasi dodati še svoj pečat. Delo predsednika Papeškega sveta za kulturo mu predstavlja izziv, je dejal in pojasnil, da so tudi njegove dosedanje službe bile povezane s kulturnim področjem, vendar so bile veliko bolj omejene na italijansko kulturo ali na dialog med italijanskimi cerkvenimi skupnostmi. Sedaj je vesel, da se mu odpira novo obzorje tega področja, ki je veliko širše ter bolj zapleteno in prostrano. Monsinjor Ravasi se veseli tudi dediščine, ki mu jo je zapustil kardinal Poupard. Ta je, kakor je dejal, prav gotovo velika osebnost ne le v Italiji in Franciji, temveč po vsem svetu, njegova navzočnost in 25 let trajajoče delo na Papeškem svetu za kulturo pa je močno vidna v današnji podobi tega vatikanskega dikasterija.
O razmerju med vero in kulturo je novi predsednik Papeškega sveta za kulturo povedal, da gre za zelo zapleteno zvezo, ki utegne postati še delikatnejša. Danes je namreč zelo prisotno negativno odzivanje družbe za krščanske vrednote, je dejal Ravasi, ki vključuje posmehovanje, ironično držo in sarkazem. Ta sovražna naravnanost do krščanstva otežuje prizadevanje za medkulturni dialog in dialog s sodobno kulturo, je poudaril Ravasi in dodal, da ta dialog postaja vse bolj zahteven in kočljiv, tako ali celo bolj kot v preteklosti, ko sta ga omejevala na primer marksizem in idealizem.