V Ljubljani se je končal škofijski proces za beatifikacijo škofa Antona Vovka

LJUBLJANA (Sobota, 13. oktober 07 RV) – Včeraj se je v prostorih nadškofijskega dvorca v Ljubljani ob 12. uri začela slovesna sklepna seja škofijskega postopka zbiranja podatkov o življenju in učenju Božjega služabnika in kandidata za blaženega, ljubljanskega nadškofa Antona Vovka (1900–1963). Ljubljanski nadškof in metropolit, msgr. Alojz Uran ter drugi odgovorni za postopek so podpisali listine, ki zagotavljajo pristnost zbranega gradiva.
Na škofijski ravni se bo postopek uradno zaključil v soboto, 20. oktobra, ob 9. uri s sv. mašo v ljubljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja, kjer bodo zbrano dokumentacijo zapečatili in jo poslali v Rim na Kongregacijo za zadeve svetnikov. Ta bo dokumente preučila in o njih podala končno sodbo.
Ta dogodek je najbolj pomemben sam na sebi, pa tudi zaradi naključnega ali načrtnega sovpadanja z odločitvijo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki je pred dnevi razveljavilo obsodbo ljubljanskega škofa dr. Gregorja Rožmana, ki je bila izrečena po montiranem sodnem procesu takoj po drugi svetovni vojni.
Po odhodu škofa Rožmana v Avstrijo in pozneje v ZDA, je Sveti sedež imenoval Antona Vovka najprej za škofijskega upravitelja, nato rednega ljubljanskega škofa, leta 1962 pa za prvega nadškofa na ljubljanskem škofovskem sedežu.
Z imenovanjem za škofijskega upravitelja se je na škofa Antona Vovka v trenutku usmerila vsa napadalnost komunističnega režima, ki se je po pobojih leta 1945 preselila v zapore in druge ustanove komunistične prevzgoje, od prisilnega dela v zaporih do taborišč in na pomembne posameznike, ki si jih komunisti niso upali zapreti, zato pa so bili tarča skrbno pripravljene in dosledno izvedene propagande in drugih oblik pritiska. Novo obliko vojne, ki je uradno trajala do razpada Jugoslavije, neuradno pa še vodi slovenska levica, je sredi leta 1956, ob izpustitvi iz zapora jezuitskeag patra Jakoba Lavre, neki major UDBE takole opisal: “Pater Lavra, sedaj ko odhajate iz zapora nam prijateljsko povejte, kaj je v vas duhovnihkih, redovnikih in najboljših vernikih, da vas nismo mogli premagati v zaporih in drugače, potem ko smo na vas uporabljali vse izkušnje jugoslovanske policije, nato sovjetske tajne službe in zadnja dognanja sodobne psihologije ter psihijatrije, vključno s kemijskimi sredstvi?” Pater seveda majorju UDBE na provokativno priznanje poraza ni odgovoril. Iz zapora pa je odšel sicer zdravstveno načet, toda duhovni zmagovalec, kot vsi ostali zaporniki in drugače preganjani kristjani. Med vsemi temi je bil škof Vovk osrednja tarča gneva totalitarnega režima, ki se mu je z vsem svojim bitjem zoperstavil.
Škofijski postopek za njegovo razglasitev za blaženega je raziskoval celotno njegovo življenje, posebno skrbno pa leta njegove škofovske službe pod vidikom, ali se je v tem obdobju njegova svoboda za Boga in ljubezen do ljudi trajno krepila do stopnje popolne predanosti Bogu po Kristusovem zgledu, ali pa je v njegovi notranjosti ostalo kaj takega, kar je bistveno pogojevalo njegovo ljubezen do Boga in bližnjega in, ali je dejansko umrl v sluhu svetosti. Na škofijskem procesu za blaženega, posebno pa med postopkom, ki ga bo izvedla Kongregacija za svetnike, bodo iskali odgovore na vprašanja, kot je tole: ali je bilo kandidatovo ravnanje sredi novih sovražnih okoliščin do Boga, Cerkve, vere in njemu zaupanih vernikov, izjemno v duhu evangelija do stopnje, da je bilo vir svobode za Boga in življenje po veri zanj osebno in za njegove sodobnike. Sodni postopek za ocenjevanje svetosti torej ni usmerjen v ocenjevanje junaštva zoper sovražnike, ampak v ocenjevanje sproščanja osebne svobode za Boga in ljudi, zlasti za svoje domače po veri, kot uči sv. Pavel. Svetost je torej sposobnost, moč, milost odgovoriti na hudobijo sveta, stisko časa in na mnenje točke življenja v danih okoliščinah tako, da kristjan razširi obzorja svobode, ter v moči Svetega Duha v sebi odkrije in uresniči take oblike delovanja in pričevanja, da se jim ne morejo zoperstavljati niti največji sovražniki Boga in Cerkve. V tem smislu so svetniški kandidati, na izjemen način pa razglašeni blaženi in svetniki, resnično svobodni ljudje, osebe za vse čase, vodniki v prihodnost, branitelji življenja, zgled krščanskega delovanja in zagovorniki pri Bogu ljudem na poti v večnost.