18. spominska slovesnost v spomin na žrtve povojnih pobojev v Teharjah

TEHARJE (Ponedeljek, 8. oktober 07 RV) – Več kot tisoč petsto ljudi se je včeraj zbralo v Teharjah, kjer je potekala 18. spominska slovesnost v spomin na žrtve povojnih pobojev. Pri sveti maši in žalni slovesnosti so se spomnili tistih, ki so bili poleti leta 1945 odpeljani iz teharskega taborišča na morišča po okoliških krajih in brez sodbe ubiti. Slovesnost sta pripravili Nova slovenska zaveza in teharska župnija, somaševanje pa je vodil celjski škof Anton Stres. Ta je v homiliji poudaril, da resnica povojnih pobojev prihaja na dan:
GLAS (Anton Stres): Toda resnica prihaja na dan. Prihaja pa vedno bolj zastrašujoča. Čeprav smo marsikaj slutili, nas otipljiva dejstva na novo presunejo in naše najbolj črne slutnje kruto in neusmiljeno potrjujejo. Število odkritih morišč po naši domovini narašča, s tem pa narašča število žrtev, ki jih skrivajo.
Škof Stres je opozoril, da so žrtve povojnih pobojev ljudje s človeškim dostojanstvom in se izrazil nasprotovanje tistim, ki odkrivanje zgodovinskih resnic v zvezi z zamolčanimi grobišči imenujejo preštevanje kosti:
GLAS (Anton Stres): Skromni posmrtni ostanki, ki jih najdevamo v doslej zamolčanih grobiščih, niso brezimne kosti. Tu gre za ljudi, moške, ženske in otroke z imenom in priimkom, za osebe z neodtujljivim človeškim dostojanstvom, ki so imele in še imajo pravico do temeljnega človeškega spoštovanja in časti, pravico do dobrega imena, pravico do groba in pravico, da veljajo za nedolžne, dokler se jim krivda ne dokaže. Zato danes s tega mesta tukaj na Teharjah, posvečenega s krvjo in trpljenjem več tisoč nedolžnih ljudi, protestiram proti tej podli besedni zvezi »preštevanje kosti«, ki se še vse prevečkrat sliši in bere v našem javnem govorjenju in pisanju. Te besedne zveze ne bo uporabljal noben politik ali novinar, pravzaprav noben človek, ki ima toliko vesti in moralnega čuta, da zna razlikovati med dobrim in zlim, med tistim, kar je moralno dopustno in kar je moralno prepovedano. Kdor si še danes drzne uporabljati te besede, ni dojel grozote povojnega zločina in mu z omalovaževanjem tega, kar se je zgodilo, pravzaprav pritrjuje. Ljudje, ki so takrat brez vsake dokazane krivde izgubili življenje, si zaslužijo spoštovanje, sočutje in blag spomin, ki ga vsako verno srce pospremi z molitvijo zanje in zase ter za nas vse, za našo spravo, enotnost, sodelovanje in spoštljivo sožitje.«Blažka Cedilnik je spregovorila o svoji izkušnji otroka, ki se poslovi od očeta, nato pa doživi notranje trpljenje ob njegovem izginotju in zunanje nasilje oblastnikov. Justin Stanovnik, ki je govoril v imenu Nove slovenske zaveze, pa je opozoril, da po tolikih desetletjih resnica še vedno ni prišla na dan. Slovenci bomo končno morali podpisati mirovno pogodbo o državljanski vojni, je dejal, besedilo pa bo moralo biti pravično.