Papež Benedikt XVI. sprejel člane Mednarodne teološke komisije

VATIKAN (Petek, 5. oktober 07 RV) – Papež Benedikt XVI. je danes dopoldne sprejel člane Mednarodne teološke komisije, ki danes zaključujejo svoje letno plenarno zasedanje. Na dnevnem redu zasedanja, ki se je začelo v ponedeljek v Vatikanu, je bila tudi razprava o osnutku dokumenta o naravnem moralnem zakonu, katerega namen je utemeljiti temelje univerzalne etike. Na vprašanje krščanske etike in pomena naravnega zakona se je v današnjem nagovoru osredotočil tudi sveti oče. Poudaril je, da je naravni moralni zakon jamstvo za zaščito dostojanstva človekove osebe pred napadi ideologij in etičnega relativizma ter da predpisov človekovega Stvarnika ne more preobračati nikakršen zakon. Doktrina o moralnem zakonu dozori v polni luči krščanskega razodetja, je dejal Benedikt XVI. in izpostavil dva temeljna smotra nauka o moralnem zakonu. Prvi smoter nauka o moralnem zakonu je po papeževih besedah resnica, da etika krščanske vere ni nekaj, kar je zunaj človekove zavesti, temveč je to norma, ki ima svoj temelj v sami človekovi naravi. Drugi smoter pa je, da je naravni moralni zakon dostopen in prijazen vsakemu razumnemu bitju ter je osnova za vzpostavitev dialoga z ljudmi dobre volje in z družbo nasploh, je dejal papež. Nato je opozoril na nevarne razmere, v kakršnih se nahaja današnja družba. Sodobna družba je zbegana. Izgublja prvotno gotovost o tem, kaj pomeni biti človek ter kaj pomeni ravnati etično in v skladu z naravnim moralnim zakonom, je dejal Benedikt XVI. in dodal, da danes še vedno prevladuje pozitivistični zakon, po katerem zadnji kriterij zakonodaje postavlja družba oziroma tisti, ki so v večini. Sveti oče je posvaril pred nevarnostmi etičnega relativizma in izrazil prepričanje, da porok prave razumnosti ni v konsenzu, ki ga sprejme veliko število ljudi, temveč le v jasnosti človeškega razuma, ki je dar Stvarnikovega razuma, in v poslušnosti temu izviru človeške razumnosti. Zato nikakršen zakon, ki je nastal izpod peresa človeka, ne more spreminjati Stvarnikovih predpisov, je dodal sveti oče. Povzel je opredelitev naravnega moralnega zakona, ki je zapisana v Katehizmu katoliške Cerkve. Ta pravi, da nauk o naravnem zakonu kaže prvenstvene smernice, ki uravnavajo moralno življenje. Njegov temelj je podrejenost Bogu in težnja k Njemu, ki je izvir in sodnik vsega dobrega. Glavna vodila tega nauka pa so zapisana v 10-tih Božjih zapovedih.
Papež Benedikt XVI. se je članom Mednarodne teološke komisije zahvalil za njihovo delo, izpostavil pa je tudi nedavno izdan dokument te Komisije z naslovom Upanje za odrešenje otrok, ki so umrli nekrščeni.