Kardinal Barragan govoril o nevarnosti biotehnologije
RIM (Sreda, 3. oktober 07 RV) – V petek je na Papeški univerzi Gregoriana v Rimu potekala
konferenca na temo Zdravje, tehnologija in skupno dobro. Med drugimi je predaval
tudi kardinal Javier Lozano Barragán, predsednik Papeškega sveta za pastoracijo zdravstvenih
delavcev. V predavanju z naslovom Prihodnost zdravstva: tehnologija v službi človeka
je kardinal izpostavil potrebo po bioetiki, ki je odprta za presežno, kajti vse, kar
je tehnološko možno, še ne pomeni, da je tudi etično dopustno. Biomedicinska tehnologija
veliko obljublja na področjih diagnosticiranja in zdravljenja bolezni. Kardinal pa
je opozoril na dejstvo, da sta tehnologija in medicina le del zdravstvenega sistema.
Čezmerno vztrajanje pri njunih dosežkih lahko vodi do postavljanja potreb stroke pred
potrebe posameznika. Kardinal je nadaljeval, da končni kriterij za uporabo vseh vrst
tehnologij mora biti skupno dobro človeštva. V znanstvenih razpravah o življenju in
eksperimentalnih znanostih, ki manipulirajo z življenjem, se zastavljajo vprašanja
o pravilnem odnosu do človeškega življenja, o pomanjkljivostih, izboljšanju in oplemenitenju
človeškega življenja ter o postopkih, s katerimi bi izboljšanje dosegli in se izognili
nepravilnostim. Na ta način lahko tehnologija, prepuščena sama sebi človeka zgradi
ali uniči, je dejal kardinal Barragán in poudaril, da je tehnologija sama po sebi
slepa in protislovna, četudi se kaže kot najbolj napredna. Potrebno je imeti prave
bioetične smernice, je nadaljeval, ki bi usmerjale naša ravnanja na področju zdravja
in življenja. V tej povezavi je po kardinalovem prepričanju potrebno zastaviti vprašanje,
ki se nanaša na manipuliranje s človeškim življenjem in zdravjem. Prava bioetika se
mora oblikovati kot projekt za izboljšanje človeškega življenja, ki v osnovi zajema
vse znanosti o življenju in zdravju. Nato je kardinal Barragán dejal, da je v katoliški
misli prisotna etika, ki je odprta, stvarna, pristna in človeka usmerja k polnemu
odnosu z Bogom Očetom. Prava univerzalna in objektivna etika mora temeljiti na naravnem
zakonu, torej na naravi človeka, ki obsega celoto svoje kompleksnosti. Poskus definirati
katoliško bioetiko pomeni sistematično in natančno proučevanje pristopa, ki na človeka
ne gleda le skozi znanstvena dognanja, temveč ga dojema kot človeka, ki se po Kristusu
približuje Bogu Očetu in po Svetem Duhu živi polno življenje. Kardinal Barragán je
zaključil, da je to edina objektivno veljavna etika, v kateri se povezujejo tudi vse
resnične vrednote nekrščanskih vrednostnih sistemov.