2007-09-29 19:06:06

Duhovna misel sestre Darije Krhin


PRIDIGA (Sobota, 29. september 07 RV) - Dragi bratje, drage sestre! Če smo vsaj malo pozorni na evangeljske odlomke, ki jih sedaj poslušamo ob nedeljah, lahko hitro opazimo, da je Jezus svojim poslušalcem rad govoril v prilikah. Evangelist Matej pravi dobesedno: "Vse to je Jezus povedal množicam v prilikah in ničesar jim ni govoril brez prilike" (13, 34). Prilike so v pomoč tudi nam, da se vprašamo: Kdo sem jaz v priliki? Kaj velja v njej zame? V čem me posebej nagovarja?
Tudi na 26. nedeljo med letom je evangelij Jezusova prilika, ki govori o nevarnosti bogastva. Že prej nas je jasno opozoril, da "ne moremo služiti Bogu in mámonu". Bogastvo se navadno človeku predstavlja v tako sijajni luči, da postane njegov suženj - neke vrste bog, kateremu je na videz lepše, zlasti pa lažje služiti, kot pravemu Bogu. Sveto pismo pravi, da je lakomnost malikovalstvo in da "noben malikovalec nima dediščine v Kristusovem in Božjem kraljestvu" (Ef 5,5). V prvem pismu Timoteju pa je rečeno: "Korenina vsega zla je namreč pohlep po denarju. Po tem so nekateri hlepeli in tako zablodili proč od vere, s tem pa sami sebi zadali veliko bolečin" (6,10). Farizeji so se Jezusu posmehovali, ko je svaril pred nevarnostjo bogastva, zato so jim veljale besede: "Gorje vam, ki se zdaj smejete, kajti žalovali in jokali boste" (Lk 6,25). Apostol Jakob pa dodaja: "No, bogataši, razjokajte se in tarnajte zaradi nesreč, ki prihajajo nad vas. Vaše bogastvo je preperelo…" (5, 1sl.).
Zakaj toliko svarjenja pred nevarnostjo bogastva? Nekoliko se pomudimo ob Jezusovi priliki o "bogatašu, ki se je oblačil v škrlat… ter se dan na dan sijajno gostil" in o revežu Lazarju, "ki je ležal pri njegovih vratih in je imel polno ran po telesu", ki to vprašanje osvetli še z enega vidika. Prilika naj bi njegove poslušalce farizeje, ki so se mu posmehovali, morda le streznila, da bi videli življenje z vidika večnosti in spoznali čas milosti, ki jim je bil dan, ter se morda spreobrnili. V večnosti namreč veljajo drugačna merila in človekova večnost se "gradi z 'materialom', ki ga od tu, z zemlje, pošiljamo tja", če uporabimo prispodobo. Zato je tako pomembno zdaj spoznati čas, ki nam je dan za spreobrnjenje; po smrti ne bo več časa.
Jezus s trdo besedo prilike ne obsoja bogatašev; njegove besede so opomin, da bi odprli oči in videli še kaj drugega, razen sebe in svoje dobrine. Svet je poln Božjega reda in lepote, česar pa ti ljudje navadno ne vidijo; tudi nimajo časa, da bi poslušali, kaj Bog govori vsak dan, v vsakem času in vsem ljudem. Tudi čudeži jih ne prepričajo. V priliki je rečeno: "Če ne poslušajo Mojzesa in prerokov, se ne bodo dali prepričati, četudi kdo vstane od mrtvih." Bogatinu iz prilike Jezus sicer ne pripisuje kakšne posebne hudobije: preprosto bil je bogat, se s tem okoristil in živel v udobju. Ni pa videl ubogega Lazarja, ki je ležal pri njegovih vratih. Preveč ga je prevzelo lastno udobje, zato ni mogel opaziti človeka, ki je takorekoč umiral ob njem. Greh bogastva je v tem, da ima tisti, ki ga poseduje, zase tako široko merilo, da mu je vse dovoljeno, medtem ko je "naravno", da drugim manjka skoraj vse.Kako uiti tej prevarljivi nevarnosti? Apostol Pavel piše Timoteju: "Bojuj dober boj vere, sezi po večnem življenju…". Imeti vero pomeni imeti vedno pred očmi Kristusovo misel, njegovo življenje in čutenje ter se hraniti z Božjo besedo. Tako je naše življenje v skladu s Kristusovim, ki je bil "bogat, pa je zaradi nas postal ubog, da bi mi obogateli po njegovem uboštvu" (2 Kor, 8,9). Torej bi moralo biti vse, kar je Bog storil in kar še vedno dela za nas, nagib, da smo tudi sami velikodušni do ljudi v stiski, prijazni do tistih, ki potrebujejo tolažbo in ljubeznivi do vseh, kot je Bog do nas. Svetniki so v tem naši veliki vzorniki. Pomislimo na blaženega škofa Antona Martina Slomška, "svetniškega in velikodušnega rojaka, ki je hrepenel spoznati Božjo voljo in jo uresničevati za vsako ceno. Naj nas prevzema njegova notranja trdnost in njegov evangeljski optimizem, zakoreninjen v neomajni veri v Kristusovo zmago nad grehom in nad hudobijo" (JPII.). Naj nam on pomaga odpreti oči!







All the contents on this site are copyrighted ©.