Benedikt XVI. sprejel krščanske demokrate iz vsega sveta

CASTEL GANDOLFO (Petek, 21. september 07 RV) – Papež Benedikt XVI. je danes dopoldne v Castel Gandolfu sprejel člane Mednarodne krščansko demokratske in ljudske stranke. Gre za mednarodno politično organizacijo, ki spodbuja krščansko demokracijo in centristično politiko. Njeni člani, ki prihajajo iz vsega sveta, se v teh dneh mudijo na konferenci v Rimu. Sveti oče je v govoru izpostavil vrednote in ideale, ki jih je krščanska tradicija bistveno oblikovala in poglabljala, tako v Evropi kot po vsem svetu. Naštel je nekaj temeljnih načel te tradicije: oseba kot središče, spoštovanje človekovih pravic, prizadevanje za mir in podpiranje pravičnosti ter poudaril njihovo tesno medsebojno povezanost. Udeležence konference je papež opogumil, naj vztrajajo v svojih prizadevanjih za skupno dobro, da se bo tako preprečilo utrjevanje ideologij, ki širijo lažno predstavo o tem, kaj je resnica in kaj je dobro, ter s tem mračno in zbegano človekovo vest. Kot primer je navedel nevarnost, da postane na ekonomskem področju edino merilo koristi finančni zaslužek. Izpostavil je tudi zagovarjanje uničevanja človeškega življenja na eni strani ter na drugi naraščajočo krizo družine, ki kot osnovna celica družbe temelji na neuničljivi zakonski zvezi med moškim in žensko. Izkušnje so pokazale, je dejal papež, da ko je porušena resnica o človeku ali ko so spodkopani temelji družine, sta ogrožena tudi sam mir in pravni sistem, kar neizogibno vodi v različne oblike nepravičnosti in nasilja. Drugo pomembno načelo, ki ga je Benedikt XVI. osvetlil, je bilo obramba verske svobode. Označil jo je kot temeljno, neodtujljivo in neprenosljivo pravico, ki izhaja iz dostojanstva vsakega človeka. V tej povezavi je poudaril pravico do spremembe veroizpovedi, ki mora biti zajamčena ne le pravno, ampak tudi v vsakodnevni praksi. Verska svoboda se sklada s človekovo prirojeno odprtostjo do Boga, ki je polnost resnice in najvišje dobro, in je osnovni izraz spoštovanja človeškega razuma in njegove zmožnosti spoznanja resnice. Odprtost k presežnemu jamči človekovo dostojanstvo, je dejal papež, kajti znotraj vsakega človeškega srca obstajajo potrebe in želje, ki najdejo svojo izpolnitev samo v Bogu. Zaradi tega nikakor ne moremo izključiti Boga iz človekovega obzorja in svetovne zgodovine. Vse pristne verske tradicije morajo zato javno izkazovati svojo identiteto, ne da bi jo morale skrivati ali prikrivati. V nadaljevanju se je Sveti oče zaustavil ob problemu terorizma in primerih, ko krivci za svoja dejanja trdijo, da so storjena v Božjem imenu. Vsaka družba ima pravico do samoobrambe, vendar mora ta pravica biti popolnoma v skladu s spoštovanjem moralnih in pravnih norm. Uporaba sile, ki je v nasprotju z ustavnostjo države, ne more biti v demokratičnem sistemu nikoli pravična. Potrebno je oboje: skrbeti za varnost države in njenih državljanov ter hkrati varovati neprenosljive pravice vseh. Proti terorizmu se je potrebno boriti odločno in učinkovito. Če je danes skrivnost zla močno razširjena, je skrivnost človeške solidarnosti še bolj prodorna, je poudaril papež. V tem oziru nudi družbeni nauk katoliške Cerkve nekaj točk za razmislek o tem, kako podpirati varnost in pravičnost na narodni in mednarodni ravni. Nauk temelji na razumu, naravnem zakonu in Evangeliju. To pomeni, da so njegova načela v skladu z naravo vsakega človeka, a jo hkrati tudi presegajo. Ni naloga Cerkve, da bi skrbela za izvrševanje svojega nauka na politični ravni. Njen cilj je, da pomaga oblikovati vest v političnem življenju, da dviga verodostojne zahteve pravičnosti in goji večjo pripravljenost za pravično delovanje. V tem svojem poslanstvu Cerkev deluje z ljubeznijo do človeštva in z željo, da skupaj z vsemi ljudmi dobre volje gradi svet, v katerem bo varovano dostojanstvo in neprenosljive pravice vsakega človeka. Tiste, ki verujete v Kristusa, je povedal Sveti oče, Cerkev prosi, da o tej veri pričujete še bolj pogumno in velikodušno. Celostna podoba kristjanov v političnem življenju je danes potrebna bolj kot kdajkoli prej. Tako sol apostolske gorečnosti ne bo izgubila okusa in luči, ki razsvetljuje vsakodnevno delo kristjanov, ne bodo zatemnili pragmatizem ali utilitarizem, nezaupanje ali sovraštvo, je zaključil papež svoj govor.