Nadškof Tomasi: Verska svoboda je most do ostalih človekovih pravic

GENEVA (Četrtek, 20. september 07 RV) – Verska svoboda lahko služi kot most, ki povezuje z ostalimi pravicami, je dejal stalni opazovalec Svetega sedeža pri Združenih narodih. Nadškof Silvano Tomasi je navedeno povedal v svojem govoru, ki ga je imel na šestem zasedanju Sveta za človekove pravice pri Združenih narodih, ki poteka do 28. septembra v Ženevi. Nadškof je izpostavil splošna opažanja, da se mednarodna skupnost sooča s težko nalogo, in sicer kako uravnotežiti versko svobodo, svobodo izražanja, spoštovanje verskih in neverskih prepričanj, obrekovanje religij in njihovih pripadnikov. Pojasnil je, da verska svoboda lahko služi kot element povezovanja med različnimi kategorijami človekovih pravic. Izražanje vere v javnem ali v zasebnem prostoru je svoboda, ki je povezana s svobodo misli, izražanja in čaščenja. Ne pripada le področju civilnih in političnih pravic, ampak je tudi povezana z gospodarskimi, socialnimi in kulturnimi pravicami. Ta vez omogoča, da verska skupnost sama organizira dobrodelne dejavnosti in razne oblike pomoči, ki jih nudijo verske ustanove na področju zdravja in izobraževanja. Prisotnost in vpliv velikih svetovnih religij sta pogostokrat vodila k preseganju subjektivnih pravnih sistemov z objektivnimi moralnimi normami, ki so težile k skupnemu dobru vsega človeštva. Nadškof Tomasi je v nadaljevanju poudaril, da med versko svobodo in verskim izražanjem ni nasprotja. Oboje je del intelektualnih sposobnosti posameznika, njegovega delovanja v javnem in zasebnem prostoru. Svet za človekove pravice je po Tomasijevih besedah pozvan, da se odzove na številne primere verske diskriminacije in obrekovanja religij ter njihovih članov. Mednarodno delovanje bi naj bilo usmerjeno v zagotavljanje pravičnega ravnotežja na področju verske svobode in verskega izražanja. Prav tako bi naj prispevalo k spoznanju, da svoboda do izpovedovanja vere pomeni tudi javno funkcijo: prispeva k družbenemu povezovanju in k mirnemu življenju ljudi znotraj države, tako manjšine kot večine, vernih kot nevernih. Pravilni družbeni in politični okvir, znotraj katerega se podpirajo in ščitijo človekove pravice, priznava medsebojno povezanost človekovih pravic. Podpira pa tudi potrebo, da se mednarodne standarde prenese v pravne sisteme posameznih držav in se s tem prispeva k enaki podpori, zaščiti in svobodi vsakega posameznika, je zaključil nadškof Tomasi.