Nedelja svetniških kandidatov

METLIKA (Sreda, 19. september 07 RV) - V ljubljanski nadškofiji in – po preureditvi škofij v Sloveniji – tudi v novomeški škofiji, vsako leto v septembru obhajajo nedeljo svetniških kandidatov. Letos so praznovanje pripravili v nedeljo popoldne v Metliki. V ospredju je bil Božji služabnik nadškof Anton Vovk, ki je v letih 1923-1926 kaplanoval v Metliki.
Nadškof Anton Vovk se je rodil 19. maja 1900 v Vrbi na Gorenjskem, v isti hiši kot sto let prej pesnik dr. France Prešeren. Njegova stara mati Marija je bila pesnikova sestra. Leta 1919 je maturiral na Škofijski klasični gimnaziji v Št. Vidu nad Ljubljano in jeseni vstopil v ljubljansko semenišče. V duhovnika je bil posvečen 29. junija 1923. Od leta 1923 do 1926 je kaplanoval v Metliki, nato v Tržiču. Leta 1928 je tam postal župnik. Leta 1940 je bil imenovan za stolnega kanonika v Ljubljani, leta 1944 pa je postal rektor semenišča. Junija leta 1945 je kot generalni vikar prevzel vodstvo ljubljanske škofije. 1. decembra 1946 je bil posvečen za pomožnega škofa, leta 1950 pa imenovan za apostolskega administratorja ljubljanske škofije. Novembra 1959 je bil imenovan za ljubljanskega škofa. Ljubljanska škofija je bila povzdignjena v nadškofijo 22. decembra leta 1961 in škof Vovk je bil z istim odlokom Apostolskega sedeža imenovan za ljubljanskega nadškofa. Nadškof Vovk je pastiroval v času najhujšega nasprotovanja Cerkvi v 20. stoletju s strani Komunistične partije. Zaradi svoje neomajne vere, odkrite besede in pokončnega pastirovanja ga je Udba velikokrat zasliševala, zastraševala, klicala na zagovor sredi noči, ... Na poti 20. januarja 1952 v Stopiče so ga v Novem mestu polili z bencinom in zažgali. Ker so bili on in njegovi sodelavci prisebni, so ogenj hitro pogasili. Ostale so mu hude opekline. Zaradi tega se mu je zdravje začelo slabšati. Umrl je 7. julija leta 1963 v Ljubljani.V nedeljo popoldne je v župnijski cerkvi sv. Nikolaja v Metliki vodil somaševanje ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran, pridigal pa novomeški škof Andrej Glavan. Pred slovesnostjo so v cerkvi sv. Nikolaja molili rožni venec, po maši pa je bila akademija. Gospa Barbara Maljevič je pred dramskim prizorom povedala nekaj besed o kaplanu Vovku, ki je bil zgovoren in šaljiv in so si ga Metličani zapomnili kot velikega dostojanstvenika z mogočno postavo in presunljivim glasom, ki je znal povedati vse tako preprosto, da so ga vsi razumeli. Bil je mož z izrazito sončno naravo, velik optimist z globoko in zdravo vero, urejen in natančen človek, ki je vzbujal v ljudeh zaupanje in je znal ustvariti pristno domače vzdušje s svojimi izvirnimi hudomušnimi izjavami, ki so vedno temeljile na krščanskem nauku. Andraž in Gašper sta nato prikazala mladega 23-letnega kaplana Antona v Metliki v pogovoru z župnikom, seveda na podlagi zapisanih in ustnih virov ter predstave o njem. Pri akademiji je sodeloval zelo mlad pevec presenetljivih vokalnih zmožnosti, ob koncu pa so o trenutnem stanju postopka za beatifikacijo spregovorili dr. Ivan Merlak o Vovku, Janez Cerar o Gnidovcu, Franci Vrhunc o Grozdetu in Miloš Košir o Baragi. Za vse štiri kandidate lahko rečemo, da so na tisti ravni postopka, da bo kmalu odločilna poteza Kongregacije za zadeve svetnikov.