V Ljubljani predstavili knjgo kard. Van Thuana: Pot upanja
LJUBLJANA (Torek, 18. september 07 RV) – V Ljubljani so včeraj predstavili knjigo
kardinala Van Thuâna: Pot upanja, svetle misli iz zaporniške celice. Te strani
so prišle na Zahod na skrivaj. Avtor sam namreč tega ne bi bil mogel storiti: ko je
bil imenovan za nadškofa pomčnika v Sajgonu, današnjem Hošiminhu, so ga komunisti
ob prihodu na oblast zaprli za trinajst let. Poznejši kardinal Van Thuân je v prvi
osebi podoživljal to, kar je doživljal Pavel, »Gospodov ujetnik«. Hotel je pisati
svojemu ljudstvu: da bi ga tolažil, potrjeval v veri in bi tako v njem vzcvetelo upanje.
Ni pisal pisem, v katerih bi mogel urejeno in obsežno razviti svojo misel, ampak kratke
in preproste stavke, ki jih je s končkom svinčnika zapisoval na majhne lističe iz
koledarja: vsako jutro jih je izročil dečku iz vasi, ki jih je nesel domov in prepisal
v šolski zvezek. V dolgih letih zatiranja, ki jih je škof Thuân preživel v zaporu,
je nenehno odkrival »obličje« križanega in zapuščenega Jezusa, ki si ga je nekaj let
pred začetkom svoje pretresljive izkušnje v stiku z duhovnostjo Gibanja fokolarov
izbral kot dragoceni »biser«. Svetloba, ki prihaja iz takšnega »objema«, vedno
daje moč besedam, zbranim v pričujoči knjigi: kratkim, tematsko razvrščenim stavkom.
Balzam za naše dni, ko se tako kot vedno spopadamo z osamljenostjo in preizkušnjami
vseh vrst, je zapisano v uvodu v knjigo. Kardinal Frančišek Ksaver Nguyen Van
Thuânje bil rojen 17. aprila 1928 v katoliški družini v osrednjem Vietnamu
kot najstarejši od osmih otrok. Materin zgled globoke vere je v njem prebudil odločitev
za podaritev Bogu, za duhovništvo. Posvečen je bil leta 1953, po študiju v Rimu in
raznih službah pa je bil leta 1967 imenovan za škofa v Nhatrangu v Vietnamu, leta
1975 pa za nadškofa pomočnika s pravico nasledstva v Sajgonu, današnjem Hošiminhu.
Nekaj mesecev kasneje so ga aretirali: trinajst let je preživel v zaporu, od tega
devet let v samici. V času svojega zapora je pisal knjigo Pot upanja, duhovne
spodbude vsem vietnamskim katoličanom. Izpustili so ga leta 1988. Ker mu leta 1991
po potovanju v Rim oblasti niso dovolile vrnitve v Vietnam, je bil prisiljen živeti
v izgnanstvu. Leta 1994 ga je papež Janez Pavel II. imenoval za podpredsednika Papeškega
sveta za pravičnost in mir, leta 1998 je postal njegov predsednik.Papež Janez Pavel
II. ga je leta 2000 osebno povabil, da je imel na začetku tretjega tisočletja duhovne
vaje za člane Rimske kurije. Izšle so tudi v slovenščini pod naslovom Pričevalci
upanja. Leta 2001 je bil imenova za kardinala. Zdravje se mu je vedno bolj slabšalo
in svoje »sveto potovanje« je končal 16. septembra 2002 v Rimu.