Sveti oče sprejel novega veleposlanika Republike Irske

CASTEL GANDOLFO (Sobota, 15. september 07 RV) – Papež Benedikt XVI. je danes v Castel Gandolfu sprejel novega irskega veleposlanika pri Svetem sedežu Noela Faheya. V govoru je Sveti oče najprej spomnil na več kot 16 stoletij dolgo krščansko zgodovino, ki je oblikovala kulturno, moralno in duhovno identiteto irskega ljudstva. Z odobravanjem je sprejel nedavno pobudo, ki bi naj oživela »strukturni dialog« med Cerkvijo in irsko vlado, ter hkrati izpostavil vprašanje upravičenosti Cerkve, da sodeluje pri vodenju ljudstva. Kot primer je navedel zgodovinski vzpon okrutnih totalitarnih režimov, skepticizem znotraj političnega govora, pomanjkanje etičnih načel v znanstvenem napredku. Vse te nepopolnosti kažejo, je dejal papež, kako pomembno je ponovno odkriti moralne in etične principe, prepoznati meje razuma in dojeti njegovo temeljno povezanost z vero in vernostjo, ki razum dopolnjujeta. Ko Cerkev oznanja razodeto resnico, osvetljuje moralne ter etične temelje in je v službi vseh ljudi neke družbe, ohranja odprtost do osnovne resnice in modrosti. Ne gre torej za ogrožanje kulturne mnogovrstnosti ali za nasilno prilaščanje države. Cerkev le pomaga osvetljevati pravo resnico, ki ohranja javno razpravo na razumski, pošteni in odgovorni ravni. Ko se resnico omalovažuje, na njeno mesto stopi relativizem, je poudaril sveti oče. Politične odločitve so tako vedno bolj pod vplivom javnega mnenja, namesto, da bi se ravnale po temeljnih načelih; vrednote zasenčijo postopki in cilji; pred kategorije dobro in zlo ter prav in narobe, stopi pragmatično preračunavanje kaj je koristno in kaj škodljivo. V nadaljevanju svojega govora se je papež dotaknil tudi mirovnega procesa v Severni Irski ter dejal, da obstaja upanje, da bo obrodil dolgotrajne sadove. Mir, ki že prinaša obnovo, je povedal Sveti oče, bo spodbudil tudi politične in verske voditelje, ki delujejo v konfliktnih razmerah po svetu, da bodo v odpuščanju, spravi in vzajemnem spoštovanju prepoznali pot, ki vodi k trajnemu miru. Na tem mestu je papež z odobravanjem sprejel odločitev irske vlade, da bo razvijala svoje izkušnje in sredstva na področju preprečevanja in reševanja spopadov ter povečala različne oblike pomoči državam v razvoju. Benedikt XVI. je nato še poudaril skrb za okolje kot tisto področje, ki ga je Irska postavila med prioritetne cilje v domačih in mednarodnih odnosih. Pospeševanje razvoja in večja skrb za klimatske razmere imata velik pomen za vse človeštvo, je dejal. Življenjski odnos med ekologijo človeka in ekologijo narave postaja vedno bolj očiten. Polno razumevanje tega odnosa najdemo v naravni in moralni ureditvi, s katero je Bog ustvaril človeka in oskrbel naravo. Čeprav se z lahkoto vidi veličastvo Božje prisotnosti v stvarstvu, pa današnji človek težje priznava slavo in sijaj, s katerima ga je Bog okronal. Posledica tega je razcepljena morala, so bile papeževe besede. Velike življenjske moralne vrednote, kot so mir, nenasilje, pravičnost in spoštovanje do stvarstva, same po sebi ne dajejo dostojanstva človeku. Primarna dimenzija morale izvira iz prirojenega človeškega dostojanstva, ki ga je podelil Bog, od trenutka spočetja do naravne smrti. Božje dejanje stvarjenja je potrebno razumeti kot celoto, je poudaril sveti oče in navedel družbene in politične skupine, ki s spoštovanjem gledajo na božje stvarstvo, a dajo komaj kaj na življenje še nerojenega otroka.