Študija: Položaj naših zakonskih zvez: družbeno zdravje zakonske zveze v Ameriki 2007

ZDA (Četrtek, 13. september 07 RV) – Minulo poletje je v okviru Narodnega poročila o zakonski zvezi v ZDA izšla študija z naslovom Položaj naših zakonskih zvez: družbeno zdravje zakonske zveze v Ameriki 2007. Avtorja znanstvene študije sta David Popenoe in Barbara Dafoe Whitehead, priznana strokovnjaka s področja družine in zakonske zveze. Eden od glavnih zaključkov njune raziskave je, da ima upadanje števila zakonov v Združenih državah Amerike številne škodljive posledice, tako za posameznika kot za družbo na splošno. Podatki kažejo, da se je število porok na leto v letih od 1970 do 2005 zmanjšalo za skoraj 50%. Avtorja trdita, da je razlog upada v večini primerov prelaganje poroke na poznejšo starost. Mnogi pari pa preprosto živijo na koruzi in tudi ločene osebe se vedno manj ponovno poročajo. Poročilo ocenjuje, da je življenje izven zakonske zveze bolj pogosto med osebami z nižjo izobrazbo in nižjimi dohodki ter med manj vernimi. Poročilo opaža naraščajočo družbeno razdeljenost, ko gre za vprašanje poroke. Med univerzitetno izobraženimi osebami, se je ustanova zakonske zveze v zadnjih desetletjih okrepila. Odstotek visoko izobraženih žensk, ki se danes odločajo za poroko, je veliko večji v primerjavi z ostalo populacijo, prav tako pa so tudi manj nagnjene k ločitvi, glede na manj izobražene ženske. Glede zakonske zveze nastaja v Ameriki vrzel med dobro izobraženimi in manj izobraženimi osebami, ugotavljata avtorja poročila. Za tiste brez univerzitetne izobrazbe, ostaja zakonski stan mračen kraj. To je povezano tudi s stalnim upadanjem števila porok in naraščajočim odstotkom nezakonsko rojenih otrok. Do leta 2000 je 40% mater, ki so zapustile srednjo šolo, živelo brez moža, medtem ko gre v primeru univerzitetno izobraženih za 12%. Odkar je v zgodnjih 80-letih prejšnjega stoletja število ločitev doseglo najvišjo točko, število ločitev zmerno pojema. Od 40% do 50 % prvih zakonov se v Ameriki še vedno konča z ločitvijo. Verjetnost, da se bosta zakonca ločila, je veliko višja pri revnih parih, pri tistih, ki so pustili srednjo šolo in pri parih, ki se poročijo kot najstniki. Večja verjetnost ločitve obstaja tudi za zakonce, ki izhajajo iz ločenih družin, ter tiste brez verske pripadnosti.
V zadnjih nekaj desetletjih pa so vedno bolj očitne ekonomske posledice, ki jih ima razpad zakona in družinskega življenja, na širšo družbo. Poročilo ugotavlja, da poročeni pari v povprečju ustvarijo več ekonomskega dobička, kakor pa samski ali izven zakona živeči pari. Živijo tudi veliko bolj varčno in pogosteje vlagajo v prihodnost. Rast števila ločitev ima za posledico tudi večjo družbeno neenakost in revščino. Ločitev prav tako pomeni večje stroške za državo, na primer ko gre za socialne prispevke in prestopništvo mladostnikov. Ocenjujejo, da je 1,4 milijona ločitev v letu 2002, ameriške davkoplačevalce stalo 30 milijard dolarjev. V poročilu avtorja tudi izpostavljata vprašanje, kako se lahko razpad zakona in družine popravi in zaustavi. Pot, ki jo izpostavljata je pot, ki vodi v preoblikovanje kulture pod vodstvom religije. V zadnjih letih so družbe postajale bolj in bolj sekularizirane in individualistično naravnane, kar je še posebej očitno med mladimi ljudmi. Okrepiti vero v družini je ena od stalnih tem, ki jih izpostavlja papež Benedikt XVI. Po njegovih besedah je družina eno od najpomembnejših področij nove evangelizacije. Cerkev si želi, da bi družina zares bila prostor, kjer se oseba rodi, zori in se uči za življenje; prostor, kjer starši s svojo nežno ljubeznijo otroka pripravijo za zdrave medosebne odnose, ki vključujejo moralne in človeške vrednote. To je izrednega pomena v družbi, ki je močno prežeta s hedonizmom in versko ravnodušnostjo. Pred kratkim je Sveti oče na srečanju z mladimi v Loretu naglasil, da so danes mnogi ljudje odrinjeni na obrobje, tudi zaradi razdrobljenosti družin. Družina, je poudaril, naj ne bi bila le kraj, kjer se srečujejo različne generacije, temveč tudi kraj, kjer se njeni člani učijo živeti, se učijo temeljnih vrednot. Družini moramo zagotoviti njeno preživetje, da ponovno postane središče družbe. To naloga je, glede na trenutna teženja, nujna bolj kot kdajkoli prej.