Papeški svet za pastoralo preseljencev v Lurdu pripravil V. evropski kongres za pastoralo
romarjev in romarskih svetišč na temo: Romanja in svetišča, pota miru, prostorja
usmiljenja
LURD (Torek, 11. september 07 RV) – Papeški svet za pastoralo preseljencev je v sodelovanju
z Marijinim svetiščem v Lurdu pripravil V. Evropski kongres za pastoralo romarjev
in romarskih svetišč. Osrednja tematika kongresa je: Romanja in svetišča, pota
miru, prostorja usmiljenja. Na V. evropskem kongresu, ki se je začel včeraj
in bo trajal do četrtka, sodeluje okrog 100 voditeljev romanj in rektorjev romarskih
središč iz 20. evropskih držav. Sveti oče je zbranim po svojem državnem tajniku, kardinalu
Bertoneju poslal pozdravni telegram in apostolski blagoslov. Papež Benedikt XVI. želi,
da bo srečanje pripomoglo k vedno globljemu motrenju obličja Jezusa Kristusa, Očetove
Besede, in bo zbudilo vedno večje in še bolj velikodušno evangeljsko pričevanje. Prvo
predavanje, ki je bilo globoko teološko razmišljanje o Evropi, je imel kardinal Renato
Martino, predsednik Papeškega sveta za pastoralo preseljencev, ki je prisotnim najprej
spregovoril o skupnih krščanskih koreninah in vedno večjemu pretoku oseb in idej.
Cerkev je poklicana, da te nove pojave razlaga v luči evangelija in si prizadeva za
bratsvo ter solidarnost. Ko je kardinal Martino govoril o 150-letnici Marijinih prikazovanj
v Lurdu, je dejal, da je silno pomembno, da kristjani v sebi prebujajo, kot je Bernardki
naročila Devica Marija, naj Boga Očeta prosi, da bi imela otroško srce, ki bo pripravljeno
sprejeti evangeljsko sporočilo, in torej spreobrnjenje, ki je prva milost vsakega
romanja. Na duhovni poti romanja, je nadaljeval kardinal Martino, je vsak romar poklican,
da izkusi ljubezen predvsem kot Kristusovo odpuščanje. Zato je romarjem potrebno pomagati,
da se v molku zberejo in v skupnosti z ostalimi romarji odkrijejo Boga, ki njihovim
srcem govori o miru, po zgledu sv. Frančiška Asiškega, ki se je prepustil vodenju
izkustva Bog-Ljubezen, da je potem postal človek miru, strpnosti in dialoga. V svetu,
ki potiska bolezni in telesno slabost na rob družbe, voditelji romanj in rektorji
romarskih svetišč pričujejo, da je bistvo Boga, srce Boga predvsem usmiljenje. Zato
mora vodenje romanj in romarskih središč vedno presegati že doseženo stopnjo duhovnosti,
da bo v središču delovanja in romanj dostojanstvo človeške osebe, kot tudi problemi
sedanje družbe.