Kronika apostolskega obiska Svetega očeta v Avstriji

(Ponedeljek, 10. september 07 RV) Papež Benedikt XVI. se je sinoči vrnil s svojega apostolskega potovanja v Avstrijo. Na medijski ravni 7. papeževo potovanje izven Italije prinaša nekaj pomembnih novosti. 10 največjih svetovnih tiskovnih agencij je v treh dneh, to je od petka od 7. ure zjutraj do 7. ure danes, objavilo 355 večjih vesti in poglobljenih komentarjev. Na spletnih straneh večjih svetovnih dnevnikov je bilo v istem obdobju objavljenih 3106 daljših člankov in kometarjev, od tega največ v angleščini, namreč 1274, v španščini dobrih 700, 250 v italijanščini in, presenetljivo veliko v portugalščini v Braziliji, kar je velika novost po papeževem potovanju v Aparecido, maja letos. Naslednja velika novost je ta, da v času apostolskega potovanja ni bilo nobene novinarske afere o kakšnem vprašanju, ki ne bi bilo neposredno povezano s papeževim potovanjem, kot je to bilo, denimo, med prejšnjim potovanjem v Brazilijo vprašanje o domnevni izjavi o splavu v Mehiki, ki so jo sprožili novinarji na namig guvernerja mehiške prestolnice Cuidad de Mexico. Tokrat je bilo prvič, da v času papeževega potovanja Cerkvi manj naklonjeni novinarji niso sprožili kakšne diverzantske medijske kampanje, ki bi usmerila pozornost svetovne javnosti od vsebine apostolskega potovanja. Velika novost, ki pa jo novinarji opredelijo kot eden velikih uspehov Svetega očeta, je dejstvo, da znotraj katoliške Cerkve v Avstriji ni prišlo do nasprotujočih si stališč do Svetega očeta osebno in do Cerkve v celoti, kot je to bilo prejšnja desetletja. To pomeni, da je stanje v Cerkvi v Avstriji notranje mirno in usmerjeno v njeno bistveno poslanstvo, ki je oznanjevanje Božjega kraljestva, kot je jasno povedal Sveti oče v svojih govorih. Povsem avstrijska novost pa je tudi ta, da se je celotna zvezna avstrijska vlada udeležila tako slovesne sv. maše v Mariazellu, v soboto dopoldne, kot tudi slovesne sv. maše včeraj v katedrali sv. Štefana na Dunaju. Kaj takega se do sedaj v Avstriji še ni zgodilo.
Na vsebinski ravni močno odmeva več sporočil Svetega očeta. Na kratko bi jih lahko strnili v naslednje.
Na politično-družbeni ravni zelo odmevata papeževa govora avstrijskim oblastem in diplomatskemu zboru v petek zvečer v Hofburgu in govor prostovoljcem sinoči v dunajski koncertni dvorani. Diplomati so pozorno prisluhnili razmišljanju Svetega očeta o evropskem modelu in možnosti, oziroma nujnosti, da se ta model, ki temelji na načelu pravičnosti, solidarnosti in zmernega razvoja držav, prenese na druge celine. V istem govoru je Sveti oče razgrnil politično razsežnost spoštovanja življenja in jasno načelo, da ne obstaja nobena pravica do splava, ker je splav umor življenja, ki je božji dar in nad tem darom nima nobena država nobene pravice, ker je ubiti življenje vedno ontološko zlo. Papež je tudi jasno povedal, da ima država dolžnost, da ustvarja življenju naklonjeno okolje in ozračje, in da je to posebna naloga politikov osebno in politike, kot državne usmeritve. Na družbeni ravni pa zelo odmeva papeževo razmišljanje o človekoljubni, duhovni, krščanski, gospodarski in politični razsežnosti ter vrednosti prostovoljnega dela.
Na teološko-duhovni ravni je zelo nagovorila papeževa pridiga o pomenu obhajanja nedelje in središčnem pomenu prostega časa, ki ga najbolj osmisli obhajanje evharistije, ki daje središčno vrednost celotnemu življenju, ko človek v miru in pred Bogom razmišlja o smislu svojega življenja, ki izhaja iz Gospodovega vstajenja in odrešenega stvarstva v katerega je človek postavljen. Prosti čas ni nekaj anarhičnega, pravi papež, ampak je čas velikih duhovnih sintez in izbran čas za odkrivanje vsebine življenja in ustvarjalnega delovanja v stvarstvu, ki je tudi odrešeno. Zato je skrb za stvarstvo neskočno več, kot skrb za čisto okolje. Na oznanjevalno-dušnopastirski ravni je odločilnega pomena vztrajanje Svetega očeta na dejstvu, da je bistvo krščanstva srečanje z osebo Jezusa Kristusa in Bogom Očetom, zato krščanstvo ni in ne more biti ideologija ali kaj podobnega. Po tem apostolskem potovanju so ti in drugi vidiki še bolj postali živa zavest božjega ljudstva.