Sveti oče v Heiligenkreuzu, govor št. 9

(Nedelja, 09. september 07 RV) Cistercijanski samostan Heiligenkreuz, ali s polnim imenom »Blažene Device Marije Svetega Križa« je ustanovil kralj Leopold III., leta 1135, na prošnjo sina Ottona, ki je nekaj let poprej vstopil k belim menihom ali cistercijanom v Franciji. Leta 1186 je vojvoda Leopold V. samostanu podaril relikvijo Svetega Križa, ki jo še danes častijo.
V samostanu deluje Papeška teološka fakulteta, ki je bila ustanovljena leta 1802 kot višja Filozofsko-teološka šola. Pred leti je postala Papeška teološka fakulteta, ki je danes v polnem razcvetu s 100 študenti teologije iz raznih škofij in redovnih skupnosti. Cistercijanski samostan Heiligenkreuz je po številu največji samostan v Evropi in najstarejši na svetu, ki nepretrgoma deluje od svojega nastanka.
Papeža Benedikta XVI. sta ob prihodu sprejela opat in dekan Papeške teološke fakultete. Nato so se vsi napotili v samostansko cerkev in počastili Najsvetejše. Po opatovem pozdravu je Sveti oče v svojem daljšem govoru poglobljeno razvil tri vidike. Prvi je ta, da samostanska skupnost mora vedno postaviti na prvo mesto molitev in duhovno razsežnost redovništva in svojega poslanstva v Cerkvi, kot je to naglašal oče zahodnega meništva, sv. Benedikt. Naša luč, je dejal papež, naša resnica, naš cilj, naše plačilo, naše življenje, vse to ni verski nauk, ampak oseba: Jezus Kristus.
Vaše prvo poslanstvo je molitev in obhajanje bogoslužja. Notranja naravnanost vsakega duhovnika in Bogu posvečene osebe je bogoslužno opravilo, ki je usmrejeno v Boga, tako da se v obredih in petju vidi podoba večnosti.
Ko je Sveti oče pozdravil profesorje in študente Papeške teološke fakultete je dejal, da kakor je pomembno, da so ostale teološke fakultete v Avstriji vključene v univerze, je prav tako pomembno, da obstajajo študijska središča v katerih je omogočena globoka povezava med znanstveno teologijo in duhovnostjo, ki živi v neki skupnosti. Bog namreč ni nikoli le predmet študija, ampak je vedno tudi živi osebek. Vedno moramo namreč paziti, da teologija ne izgubi diha vere.