Sveti oče v Avstriji, govor št. 2 in 3

(Petek, 7. september 07 RV) - Z letališča je Svetega očeta pot vodila v samostan sester salezijank Marijinega obiskanja, ki je 15 km oddaljen od letališča. Od tam se je papež po polurnem postanku podal k Marijinemu kipu na trgu »Am Hof«. To je zelo star mestni trg na katerem danes stoji častitljiv steber z Marijinim bronastim kipom na vrhu, imenovan »Mariensaeule«, iz leta 1667. Nasproti Marijinemu spomeniku stoji cerkev »Am Hof«, ki je bila leta 1662 po požaru obnovljena. V preddverju te cerkve, ki je nekoliko dvignjeno nad trg, je bil leta 1806, torej v času Napoleonovih vojn, razglašen konec Svetega rimskega imperija, cesar Franc II. pa se je hkrati odpovedal cesarski kroni. Sveti oče je prišel na ta trg v družbi dunajskega župana in rektorja cerkve »Am Hof devetih angelskih zborov«. Ta cerkev je danes znana tudi kot »cerkev hrvaške skupnosti na Dunaju«. Na trgu »Am Hof« so bili zbrani vsi avstrijski škofje, zbor in verniki. Po prihodu se je začelo molitveno bogoslužje, ki je bilo tudi uradni začetek romanja Svetega očeta v Mariazell. Z bogoslužjem, ki ga je začel Sveti oče, se je tudi začelo bdenje pred Najsvetejšim, kot priprava na jutrišnji praznik Rojstva Device Marije. Po pozdravu kardinala Schoenborna je Sveti oče blagoslovil cvetje, ki bo krasilo izpostavljeno Najsvetejše, nato pa je zmolil tole molitev:
Sveta Marija, Brezmadežna Mati našega Gospoda Jezusa Kristusa, v tebi nam je Bog dal prapodobo Cerkve in vzor, kako naj uresničimo našo človeškost. Tebi izročam deželo Avstrijo in njene prebivalce: vsem nam pa pomagaj, da bomo posnemali tvoj zgled in usmerjaj naše življenje popolnoma k Bogu! Stori, da bomo motrili Kristusa in vedno bolj postajali podobni Njemu; pravi božji otroci! Tedaj bomo tudi mi, polni vsakega duhovnega blagoslova, vedno bolje odgovarjali njegovi volji in tako postali orodje miru za Avstrijo, Evropo in svet. Amen.
Nato so prebrali odlomek iz pisma apostola Pavla Efežanom in prisluhnili papežu, ki je v svojem govoru povedal:
Marijin kip Mariensäule, ki ga je v zahvalo za osvoboditev Dunaja postavil cesar Ferdinand III., mora biti danes znamenje upanja. Benedikt XVI. se je v svojem govoru na trgu Am Hof osredotočil na Jezusovo Mater Marijo, njeno materinsko ljubezen in upanje, ki ga prinaša v krščanske domove. Spomnil se je množic ljudi, ki so se v preteklosti zatekale pod Marijin kip Mariensäule in strmeč v Marijo molile. Spomnil se je tudi tistih, ki so v trenutkih žalosti in obupa občutili moč njene priprošnje. Krščansko upanje, je dejal Sveti oče, pa vključuje veliko več kot le golo uresničitev želja in prošenj. Kristjani usmerjajo svoj pogled v brezmadežno Kristusovo Mater zato, ker jim kaže veliko upanje, ki daje smisel življenju, in zato, ker pooseblja resnično človečnost. Če bomo pred njo še naprej prinašali vsakodnevne skrbi, nam bo pomagala vzbujati upanje za tisto veliko upanje, ki nas napolnjuje z globokim in večnim veseljem in h kateremu smo bili poklicani, je poudaril Benedikt XVI.
Vera v Jezusa Kristusa, je nadaljeval Sveti oče, je že od vsega začetka povezana s čaščenjem Njegove Matere Marije – žene, ki je življenje svojega Sina spremljala rahločutno in obzirno, tudi Njegovo smrt na križu. Jezus pa je njeni materinski ljubezni zaupal svoje ljubljene učence in s tem vse človeštvo, je dejal papež in poudaril, da Marija pod svoje varstvo z materinsko ljubeznijo sprejema ljudi vseh narodnosti in kultur in jih združuje v Kristusu. Ko smo v stiski in v težavah, je nadaljeval Sveti oče, se lahko vedno obrnemo k Mariji. Benedikt XVI. je Jezusovo mater postavil za vzor, na katerem se lahko verniki učijo ljubečega sprejemanja bližnjega. Tudi ona je namreč vsakega človeka sprejela z ljubeznijo - kot posameznika, ki ga Bog ljubi. V Božji družini je sicer prostora za vsakogar, je dejal papež, vendar mora vsaka oseba v njej razviti svoje sposobnosti in prispevati k skupnemu dobremu.
Sklicujoč se na prebrani odlomek iz Pisma Efežanom, je papež Benedikt XVI. govoril tudi o Božji ljubezni do ljudi. Še preden je ustvaril svet, je Bog izvolil ljudstvo v Kristusu, da bi bili pobožni in brezmadežni v ljubezni, je poudaril Sveti oče. Dodal je, da to ni neuresničljiva naloga, kajti Kristus jo je uresničil, in sicer tako, da je ljudi odrešil. Benedikt XVI. je zbrano množico pozval, naj odpre svoja srca in sprejme to dragoceno zapuščino, saj bo le tako mogla prepevati, prepevati skupaj z Marijo. Po molitvenem bogoslužju se je Sveti oče peš napotil na bližnji Judovski trg, kjer stoji spomenik 65.000 žrtvam Šoah, ki so jih nacisti pobili v letih 1938-1945. Pred spomenikom sta Svetega očeta sprejela Veliki rabin in predsednik judovske skupnosti na Dunaju. Sveti oče se je s člani spremstva nekaj minut v molku in molitvi zadržal pred spomenikom žrtvam Šoah. Nato se je z avtomobilom odpeljal v Apostolsko nunciaturo na koslilo s spremstvom.