Odgovor Svetega očeta na vprašanje mladih o Božjem molku

LORETO - (Ponedeljek, 3. september 07 RV) V soboto med molitvenim bdenjem v Loretu na prizorišču Montorsu, je Sveti oče brez pisne predloge, sproščeno odgovarjal na vprašanja mladih. Sedaj prisluhnimo povezetku odgovora na vprašanje, kako naj mladi razumejo molk Boga, ki ga doživljajo verni in vpričo tolikih krivic in trpljenja na svetu.
Sveti oče je svoj odgovor začel z navedkom iz psalma, kjer psalmist prosi Boga: »Govori o Bog, ne skrivaj se!« Pred dnevi je izšla knjiga bl. Matere Terezije, v kateri govori, da je ob vsej veliki ljubezni do Boga in bližnjega, njena močna vera bila na veliki preizkušnji, ona pa je veliko trpela zaradi Božjega molka. Po eni strani moramo prenašati ta Božji molk, da bi lažje razumeli naše brate, ki ne poznajo Boga. Po drugi pa lahko vedno s psalmistom kričimo k Bogu: »Govori, pokaži svojo moč!« V življenju, je nadaljeval papež, lahko brez dvoma najdemo trenutke, ko nam je Bog posebej blizu. Kot ponazorilo je papež navedel dva primera. Prvi je iz časa Sovjetske zveze, ko je neki znanstvenik slovesno izjavil: »Prepričan sem, da Bog ne obstaja. Toda kadar sem v gorah in sredi njihove veličastne lepote in mogočnosti, sem prav tako prepričan, da Stvarnik obstaja in da tudi Bog obstaja.« Lepota stvarstva je eden tistih virov, kjer lahko stvarno dotaknemo lepoto Boga, lahko vidimo da Bog biva in je dober. To spoznanje potrjuje tudi Sveto pismo, ki pravi, da je Bog, potem ko je vse ustvaril, videl, da je bilo dobro. Stvarstvo je dobro in tudi mi moramo biti dobri, da vso to dobroto vidimo, jo priznamo in jo občudujemo. Drugi primer pa je papežu povedal neki škof med svojim uradnim obiskom »ad Limina«. Ta mu je pripovedoval, kako je neka zelo inteligentna gospa, ki ni bila verna, začela poslušati klasično glasbo: Bacha, Haendla, Mozarta in druge. Nad njihovo glasbo je bila tako navdušena, da si je dejala: »Moram najti izvir te veličastne in lepe glasbe. In gospa se je spreobrnila in postala katoličanka, ker je odkrila, da lepota glasbe prihaja iz Kristusove prisotnosti v srcih, iz razodetja Kristusa svetu. Veliki prazniki vere, slovesna bogoslužja pogosto, ne vedno, odkrijejo takšno zelo osebno prisotnost Kristusa in Boga v človeškem srcu. K temu pomaga tudi prijateljstvo v veri. Takšno, kot ga doživljamo sedaj tukaj. Iz takšne luči lahko tudi drugi naslutijo Božjo prisotnost. Iz vsega tega pa tudi naslutimo, da je Božji molk tudi zgovoren, je molk Boga, ki kljub vsemu govori. Zato moramo po eni strani sprejeti, da je na ta način Bog molčeči Bog, po drugi, pa smo povabljeni k budnosti, da ga slišimo, in ga vidimo, ko se nam kaže v tolikih lepotah stvarstva, v bogoslužju, v prijateljstvu, v Cerkvi. Tukaj je papež posebej opozoril mlade na veliko težavo našega časa, da namreč mladi v Cerkvi, v njenih zapovedih vidijo le prepovedi, ne pa opozorila in smernice, ki vodijo kristjane v srečevanje z Bogom in bližje ljudem. In to je dana težava, s katero moramo računati in jo preseči. Cerkev je kljub vsemu skupnost kristjanov v kateri njeni člani navkljub vsem težavam življenja, živijo v sebi in med seboj v veselju in se veselijo življenja. Pri tem je papež navedel svojo izkušnjo iz srečanja z mladimi v Braziliji na »Farmi Upanja«, kjer se zdravijo mladi zasvojeni z mamili vseh vrst. Ti so mu povedali, da jim je pri njihovem zdravljenju največ pomagalo to, da so v njih prebudili upanje na prihodnost, kar je v njih vzbudilo veselje do življenja. Zato je za njih poznati Boga pravo zdravljenje od obupa in stisk. Ta želja po neskončnem, po veselju, po življenju je prisotna v vsakem človeku. Ta želja je prisotna tudi v tistih, ki uživajo mamila, ker mislijo, da bodo z mamili dosegli srečo. Toda mamila so laž in prevara. Zdi se, da človeku odpirajo življenje, v bistvu pa mu ga ožijo in uničujejo. Samo velika želja, ki nam govori o Bogu, je prava želja in nas napoti k Bogu. Pri tem si moramo med seboj pomagati. Kristus je prišel na svet prav zato, da ustvari mrežo skupnosti na svetu, kjer lahko drug drugega vodimo in si pomagamo najti pota in razumeti, da Božje zapovedi niso mejniki naše svobode, ampak pota, ki vodijo k drugemu, k polnosti življenja, je zaključil papež svoj odgovor mladim, kako naj razumejo Božji molk v svojem življenju in v našem času.