Časopis L’Osservatore Romano sam sebi zastavlja cilje

BARCELONA (Sreda, 29. avgust 07 RV) – Poluradni vatikanski časopis L'Osservatore Romano sam sebi zastavlja cilje, je izjavil Salvador Aragonés, ki je svojo doktorsko dizertacijo posvetil proučevanju dnevnika. Salvador Aragonés je nekdanji dopisnik v Rimu za špansko tiskovno agencijo Europa Press in sedanji poddekan na Mednarodni univerzi Katalonija. Za tiskovno agencijo ZENIT je povedal, da je časopis L'Osservatore Romano vedno smatral za edinstven časopis. Živi tako rekoč od naročnin, ima nekaj zelo vplivnih bralcev, je edini državni časopis, direktorja pa imenuje sam papež, je izjavil Aragonés. Čeprav časopis izhaja v italijanskem jeziku in so vsi pisci Italijani, v Italiji ni »italijanski dnevnik«, kajti večji del naklade je tiskan zunaj Italije. Časopis ima edinstven način poročanja in organizacijo ter tudi edinstveno bralstvo. V središče postavlja Svetega očeta in v mednarodnem poročanju sledi smeri Vatikanskega državnega tajništva. Po besedah Aragonésa L'Osservatore Romano bere malo ljudi, a so zelo vplivni. V njihov krog sodijo diplomati in verski voditelji različnih veroizpovedi. Vpliv časopisa ni povezan z njegovo razširjenostjo in naklado, je dejal Aragonés. Pojasnil je tudi, zakaj L'Osservatore Romano velja za poluradno glasilo Vatikana. Kot uradni vatikanski časopis bi lahko veljal v dveh pomenih: ker poroča o določenih novicah, ki se nanašajo na Vatikan, in ker poroča o Svetem očetu. Ostalo vsebino pa bi lahko imenovali poluradna, ker ne predstavlja uradnega razmišljanja državnega tajnika ali papeža samega. Take vrste je pretežno število člankov in poročil, najsi bodo verske ali politične narave. S svojo vsebino ne nasprotujejo, niti se ne oddaljujejo od uradne linije. Ker pa ne predstavljajo papeževega stališča, je časopis označen kot poluradni. Aragonés je navedel besede prejšnjega Papeža Janeza Pavla II., ki je L'Osservatore Romano definiral kot papežev glas, in to je tisto, kar časopisu daje njegovo identiteto. Po Aragonésovem mnenju L'Osservatore Romano dosega cilje, ki si jih sam zastavlja. Ne zavaja, gre ven, med svoje zveste bralce, skrajno zanesljivo sporoča o papeževih dejavnostih in je glasen oznanjevalec cerkvenega nauka v javnem prostoru, še posebej v spornih primerih, je povedal Salvador Aragonés.