Sveti oče o verski svobodi v govorih v Regensburgu. Pogovor s prof. H. Weilerjem

RIMINI (Petek, 24. avgust 07 RV) – V Riminiju je na Meetingu prijateljstva med narodi včeraj predaval svetovni strokonjak za mednarodno pravo in veliki pobudnik evropskih združevalnih procesov, prov. Joseph Halevi Horowitz Weiler, judovskega rodu. Svoje predavanje je posvetil trem glavnim govorom papeža Benedikta XVI. v Regensburgu. Prvi je bil govor Svetega očeta profesorjem in znanstvenikom na univerzi v Regensburgu, ki so ga mediji najbolj komentirali. Ostala govora pa sta bili dve pridigi. V vseh treh govorih je papež razgrinjal svoje misli o sedanjem stanju v Katoliški Cerkvi.
V pogovoru za naš Radio se je prof. Weiler ustavil pri dveh pridigah, ki ju je Sveti oče posebej posvetil vprašanju svobode. Sveti sedež in tudi papež običajno govorita predvsem o verski svobodi in, da je to temeljna svoboščina. Na take trditve v današnji sekularizirani kulturi pogosto slišimo pripombo: »O čem neki naj govori Vatikan, če ne o verski svobodi?« Toda papež Benedikt XVI. je v Regensburgu povedal nenavaden naslednji stavek: Mi naše vere nikomur ne vsiljujemo. V tej trditvi odmeva misel papeža Janeza Pavla II. v okrožnici Odrešenikovo poslanstvo, v kateri pravi: »Cerkev predlaga, ona nikoli ne vsiljuje.« V našem judovskem izročilu, pravi prof. Weiler, je rečeno: »Vse je v Božjih rokah, razen Božje ljubezni.« Prava verska svobodo ni le v svobodnem izvrševanju verskih prepričanj. Verska svoboda je tudi to, da Bogu lahko poveš »ne«. Samo tisti, ki ima svojo notranjo in zunanjo sposobnost reči »ne« Bogu, pa tudi reči svoj »da«, tedaj njegova odločitev prihaja iz človekove največje in popolne volje. Ko torej papež brani versko svobodo, to ne dela le zato, da bi bilo človeku dovoljeno svobodno živeti svojo vero v tej ali drugi državi, ampak je v njegovi obrambi verske svobode prisotno veliko več in nekaj bolj pomembnega. Verska svoboda je tudi reči »ne« Bogu. In samo iz tega stališča človekov »da« Bogu postane silno pomenljiv, ker kaže na človekovo skrajno svobodno in gosposko držo do Božje besede, da jo lahko sprejme, pa tudi odkloni. In ravno zato je silno pomembna naslednja papeževa trditev v isti pridigi, ko pravi: »Vera se lahko razvija samo v svobodi.« Kaj to pomeni, se vpraša Weiler? To pomeni, da, ko človek svobodno sprejme, ker je svoboden, da lahko zavrže Božjo besedo in odrešenje, to pomeni da je dejansko svoboden. V tem pogledu je svoboda temeljnega pomena za človeka. Vera se lahko razvija le v takšni svobodi. To tudi pojasni, zakaj verska prisila nikoli ni prava verska izbira. To pa tudi pomeni, da je odrešenje vedno prisotno, nas čaka, čaka, da se odločimo za Boga, toda vse to je dovisno od naših odločitev. Končno nas je Bog ustvaril prav za to: kot možnost, da se odločimo zanj ali pa proti njemu.
Na vprašanje, ali uporaba razuma lahko okrepi krščansko istovetnost in javno razsežnost vere, je prof. Weiler odgovoril, da je temu tako. To je tudi eden ključnih vidikov papeževih govorov v Regensburgu. Pri kristjanih žal opažam, je nadaljeval ta judovski pravnik, da so sprejeli stališča evropskega laicizma, kateri trdi, da je vera nekaj notranjega, zasebnega, privatnega, skrivnostnega in ni za javnost, ker je ne morem razložiti, ker ni povezana z razumom in podobno. Sodoben kristjan v zahodnih državah je skorajda v zadregi, ko mora izpovedovati svojo vero. Zakaj? Ker vera ni nekaj razumnega, trdijo laicisti. Zato papež toliko naglaša razumsko razsežnost vere, da je vera sama utemeljena v razumu in, da je znanstveni razum zelo omejen le na nekatere razsežnosti spoznanja. Zato papež pogosto opogumlja kristjane naj ne zaupajo le svoji veri, ampak naj se pogumno sprašujejo kakšno mesto in vlogo ima vera v celovitosti kristjanovega življenja, tako zasebnega kot javnega. In v tem smislu je bistvenega pomena, da tudi judovstvo gre iz svojega geta, v katerega se je samo zaprlo in ga sprejelo. Tudi verni Judje se morajo javno pokazati kot ljudje vere, ki je ukoreninjena v razumu. To spoznanje je silno pomembno za pravo razumevanje naše skupne, krščanske in judovske istovetnosti v laicistični evropski družbi.
Kaj je povedal prof. Weiler o odnosu med verstvi, o trpljenju, zlu, pa v naši jutrišnji oddaji.