Cerkev se mora posluževati tudi necerkvenih medijev pri oznanjevanju Evangelija

DENVER (Petek, 24. avgust 07 RV) – Cerkev se mora posluževati tudi necerkvenih medijev in na ta način doseči širšo javnost, je dejala Jeanette DeMelo, vodja komisije za družbeno obveščanje pri denverski nadškofiji v Združenih državah Amerike. S tiskovno agencijo ZENIT se je pogovarjala o vlogi družbenega obveščanja v Cerkvi, saj je slednje bistveno vključeno v evangelizacijo. V cerkvenem dokumentu Aetatis Novae je zapisano, da je za vsako škofijo in škofovsko konferenco temeljnega pomena, da ima pastoralni načrt za družbeno obveščanje. Na novinarsko vprašanje o glavnih ciljih denverske komisije, ki pokriva področje medijev v nadškofiji, je DeMelova dejala, da je uspeh evangelizacije odvisen od učinkovitosti sporočanja in objavljanja nekega sporočila. Kar pa je mogoče storiti na različne načine. Komisija v denverski nadškofiji je za izhodiščno točko vzela svetopisemski stavek: »Pojdite po vsem svetu in oznanite evangelij vsemu stvarstvu!« (Mr, 16,15). Vsem vrstam komisij po vsej nadškofiji pomagamo širiti evangelij, tako da jim svetujemo glede različnih tehnik sporočanja, je dejala DeMelova. Nadškofija v Denverju izdaja tedenski časopis, ki je najpomembnejše sredstvo sporočanja nadškofijskih novic. Časopis pokriva široko vsebinsko področje: sporoča in obvešča o delovanju posamezne komisije ter objavlja poročila o dogodkih v škofijah, župnijah, družinah in katoliških organizacijah. Drugo pomembno sredstvo družbenega obveščanja, ki se ga poslužuje nadškofija, je njihova spletna stran. DeMelova je dejala, da dnevno objavljajo sveže gradivo. Prav tako objavljajo nadškofove komentarje in javna poročila, saj je vedno več ljudi, ki iščejo informacije preko svetovnega spleta. Kot zelo pomembne za družbeno obveščanje, je DeMelova izpostavila odnose z javnimi mediji, kot so lokalni časopisi, radio in televizijske postaje. Za Cerkev je temeljnega pomena, da se poveže z javnimi mediji, kajti sporočanje preko lastnih sredstev je omejeno. Potrebno je priti do širše javnosti, kajti Cerkev je poklicana, da oznanja evangelij vsem ljudem, ne le katoličanom. Kot primer, kako vzpostaviti odnose z javnimi mediji, je DeMelova navedla, da se je potrebno sestati z odgovornimi v medijskih hišah, povprašati po njihovih pričakovanjih in interesih glede Katoliške cerkve. Potrebno jih je seznaniti z dejavnostmi, ki jih Cerkev vodi in pripravlja, z gradivom, ki ga lahko ponudi javnim medijem. Potrebno jim je zagotoviti, da je komisija za družbeno obveščanje na razpolago v primeru, ko potrebujejo določene izjave, stališča o življenjskih vprašanjih, starševstvu, vzgoji ali kakšnem drugem pomembnem družbenem vprašanju. Pomembno za ohranjanje odnosa z javnimi mediji je tudi neprestano pošiljanje nadškofovih izjav, pisem glavnemu uredniku, komentarjev ali obveščanje o pomembnih cerkvenih dogodkih. DeMelova je izpostavila tudi pomen sodelovanja med komisijo za družbeno obveščanje in nadškofom. Delo je veliko bolj učinkovito, če je nadškof pripravljen sodelovati, dajati medijem izjave ali intervjuje ali upoštevati predloge komisije. Na vprašanje, kje vidi pomanjkljivosti Cerkve na področju družbenega obveščanja je DeMelova pojasnila, da imajo danes škofije veliko komisij, med katerimi postane komunikacija včasih težavna. Komisija za družbeno obveščanje pokriva vrsto cerkvenih služb, kar pomeni, da včasih ni mogoče, da bi vedeli, kaj se na posameznem področju v Cerkvi dogaja. Po prepričanju DeMelove je zato potrebno najti načine, kako vzpostaviti in ohranjati notranjo komunikacijo in medsebojno obveščanje. Po drugi strani, pa bi morala Cerkev pogosteje posegati po novih oblikah medijev, slediti in upoštevati stalni razvoj svetovnega spleta ter izkoristiti priložnosti, ki jih nudi. Tehnologija se naglo spreminja, zato bi ji morali slediti in uporabiti za oznanjevanje evangelija, je povedala Jeanette DeMelo.