Ljubljanski nadškof in metropolit obnovil posvetitev slovenskega ljudstva Materi Božji

BREZJE (Sreda, 15. avgust 07 RV) – Ljubljanski nadškof in metropolit je danes na začetku svoje pridige v slovenskem narodnem Marijinem svetišču na Brezjah dejal, da so se zbrali »na slovesni zapovedani praznik Marijinega vnebovzetja, Veliki šmaren, da bi se pri sveti maši skupaj izročili v Marijino varstvo, v povezanosti s svetim očetom Benediktom XVI., ki je že ob 8. uri zjutraj obhajal sveto daritev v poletni rezidenci Castelgandolfo, in z drugimi škofi in duhovniki, ki po vseh Marijinih svetiščih in župnijah obnavljajo posvetitev Marijinemu brezmadežnemu Srcu«.
»Ko je presveta Devica Marija izpolnila tek zemeljskega življenja, je bila s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo« (KKC, 974). Danes obhajamo to veliko skrivnost. Marija je bila udeležena pri Kristusovi zmagi nad smrtjo. Prva od kristjanov je doživela to, kar je Bog namenil vsem, da bi kot nova stvar stali pred Božjim prestolom in bili v polnosti deležni njegovega božanskega življenja. Marijino mesto v nebesih je znamenje upanja za vse nas. Tudi mi bomo vstali. Tudi mi bomo zrli Božjo lepoto iz obličja v obličje. Tega se smemo že vnaprej veseliti. Te temeljne vsebine in razsežnosti današnjega praznika Marijinega Vnebovzetja je nato nadškof poglobljeno razložil z naukom sv. Janeza Krizostoma, sv. Avguština in drugih cerkvenih očetov.
Od vrste navedkov, prisluhnimo naslednjemu iz Avguštinove mojstrovine O Božjem mestu: »Dve mesti, mesto grešnikov in mesto svetih, gresta po svoji poti od začetka človeškega rodu vse do konca sveta. Zdaj sta pomešani v svojih telesih. Ko pa bo prišlo do ločevanja v voljah, se bo to odrazilo tudi v telesih, na dan sodbe.« In nadaljuje: »Veliko jih posluša hudiča, in malo jih hodi za Gospodom: dobrega zrnja je komaj kaj v primerjavi s plevami. Toda ali kmet ne ve, kaj bo storil z ogromnim kupom plev? Množica grešnikov ni nič pred Bogom in on že ve, kaj bo storil z njo. Kaj pomaga hudiču, če potegne za sabo množice, zmage ne bo odnesel.«
Tukaj se z Avguštinovimi besedami postavlja bistveno vprašanje: »Katero mesto je tvoje? Kateremu vodji si poslušen? Preglej svoje srce, preišči svojo ljubezen. Ljubezen je tista, ki gradi. Po ljubezni bomo sojeni. Žal je tudi naše srce razdvojeno. Kdo je zasejal to vojno vame? Meja med Kristusom in zlom gre sredi mene samega, med mojo krščansko in mojo pogansko dušo. Nihče drug ne vidi te meje razen Boga, ki preiskuje obisti in srca«.
Današnji praznik nas vabi v to notranje iskanje, je dejal nadškof v zaključnem delu svoje pridige. Marija je hitela k sorodnici Elizabeti, da ji pove veselo vest o novem življenju. Bog daj, da bi vsak najprej spoznal vezi svoje ujetosti in potem še pot do osvoboditve, ki jo Kristus odpira za življenje v polnosti. Kristus je naše upanje, samo On je naša rešitev, rešitev naše domovine, Evrope in vsega sveta.
Ko bomo sedaj posvetili sebe in naš narod Bogu po Jezusu Kristusu in na priprošnjo naše Matere, Marije Pomagaj, se s hvaležnostjo spomnimo pokojnega ljubljanskega nadškofa, msgr. Alojzija Šuštarja, ki je pred 15-imi leti tukaj na Brezjah, po samostojnosti Slovenije z mednarodnim priznanjem, slovenski narod prvič posvetil Božji Materi Mariji. Takole nam je v nagovoru 15. avgusta 1992 dejal: »Današnja posvetitev slovenskega naroda in slovenske države ima izreden pomen posebno zato, ker odpira razsežnosti preko meja tega sveta in zgodovine. Po svoji vsebini, smislu in namenu nas po Mariji povezuje z Bogom in z večnostjo. Povezani smo tudi z vsemi našimi rajnimi, ki so že z Marijo vnebovzeto v nebeški slavi, posebno z našimi škofi Jegličem, Rožmanom, Vovkom, Pogačnikom, Leničem, s slovenskim mučenci in vsemi rajnimi Slovenci, ki so pri Bogu«.