Duhovna misel s. Darije Krhin za prazniki Marijinega Vnebovzetja

(Torek, 14. avgust 07 RV) Dragi bratje, drage sestre! Praznik, ki ga obhajamo, je lepa priložnost, da se v času, ko v Cerkvi na Slovenskem obhajamo Leto Svetega pisma, ozremo na to, kaj Sveto pismo pravi o Mariji. Pa tudi sicer v tem letu ob nedeljah prebiramo in poslušamo Lukov evangelij, ki največ pove o Mariji.
Marija nas prvič nagovori pri oznanjenju (Lk 1, 26-38). Angel Gabrijel ji je povedal, da je našla milost pri Bogu, zato bo spočela in rodila Sina, ki bo vladal njegovemu ljudstvu Izraelu. Marija, ki bo velika zaradi Sina, je Božjemu poslancu odgovorila: "Zgodi se mi po tvoji besedi." Marijin odgovor Bogu je najpopolnejši odgovor, ki mu ga more dati ustvarjeno človeško bitje in to je tudi njena najpopolnejša molitev. Pomeni popolno izročitev in podaritev ter pripravljenost slediti Božjemu vodstvu. Marija se je vsa izročila, čeprav ni popolnoma razumela, kaj vse je vključeno v to izročitev.
Sledi Marijin obisk pri sorodnici Elizabeti, ki je po Božjem načrtu tudi spočela sina v svoji starosti. Marija je takoj odšla k njej, da bi ji pomagala. Ko sta se ti ženi, vsaka s svojo skrivnostjo Božjega načrta, srečali, se je Elizabeta začudila, da prihaja k njej "Mati mojega Gospoda". Marija ni mislila na svojo pomembnost in veličino, ampak je prva uresničila to, kar je Jezus pozneje rekel o sebi: "Sin človekov ni prišel, da bi mu stregli, ampak da bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge" (Mr 10,45). Drugo sporočilo pa je Marijina hvalnica Moja duša poveličuje Gospoda (Lk 1,46-56). V njej Marija razglaša Božjo veličino in svojo človeško nevrednost; priznava, da jo bodo prihodnji rodovi blagrovali - pa ne za to, kar je ona storila, ampak preprosto zato, ker se je Bog milostno ozrl nanjo. Marija v tej svoji hvalnici pove, da so v Božjih očeh stvari drugačne: da bodo povišani nizki, lačni napolnjeni z dobrotami, bogati pa bodo odpuščeni prazni (Lk 1,52-53). To je kasneje razglasil njen Sin v Blagrih: "blagor ubogim, krotkim, lačnim in žejnim pravice, usmiljenim, žalostnim, čistim v srcu, tistim, ki delajo za mir" (prim. Mt 5,3-10).
Veličina Marijinih besed o pripravljenosti izpolniti božjo voljo se na poseben način razodeva ob Jezusovem rojstvu. Le kratek čas pred porodom je morala na 4-dnevno pot v Betlehem, kjer se je njen in Božji Sin rodil v revnem hlevu. Sprejela je Božjo voljo in ni pričakovala ali prejela kakšne posebne pozornosti zato, ker je bila Božja Mati. Prav tako ne na begu v Egipt (Mt 2,13-25): prisiljena je bila bežati, ponoči in v strahu ter iskati zatočišče v tuji deželi, med poganskimi ljudmi. Strah jo je prevzemal, ko je 12-letnega Jezusa izgubila v templju. Ko sta ga po treh dneh našla, njene besede Jezusu razodevajo, kako zelo je trpela in da ni vnaprej poznala Božjega načrta glede njega: "Otrok, zakaj si nama tako storil? Tvoj oče in jaz sva te s tesnobo iskala" (Lk 2,48).
Pravijo, da dobri starši dajo otrokom korenine in peruti: korenine, da se vračajo domov in peruti, da letijo po svoje. Marija je to storila v Kani: v nekem smislu je odprla pot njegovemu poslanstvu ko je hotela pomagati, ker je na svatbi zmanjkalo vina. Njena prošnja Sinu razodeva njeno skrb za druge tudi v neznatnih stvareh. Besede, ki jih je rekla strežnikom, pa ostajajo naročilo tudi za nas danes: "Karkoli vam (Gospod) reče, storite!" (Jn 2,5).
Še nekajkrat srečamo Marijo v Svetem pismu. Neka žena iz množice je rekla Jezusu: "Blagor telesu, ki te je nosilo, in prsim, ki so te dojile!" V teh besedah je izraženo ljudsko mnenje, da sta biološka povezanost in kri tisti, ki določata pomembnost nekoga. Jezus pa je rekel: "Še bolj blagor tistim, ki Božjo besedo poslušajo in se po njej ravnajo" (Lk 11, 27-28). Jezusov odgovor je jasen: prava veličina ni odvisna od družinskih odnosov, ampak od zveste pripadnosti Bogu in njegovi volji v vseh stvareh in v vseh okoliščinah. Marija je blagrovana prav zato, ker je izpolnila in živela božjo voljo - tudi pod Sinovim križem, kjer nam jo je izročil za mater, da bi se lahko vedno zatekamo k njej. Storimo to!